Papež Gregor XII (ok. 1326–1417): pontifikat, odstop in zahodna shizma
Papež Gregor XII (latinsko Gregorius Duodecimus; ok. 1326 - 18. oktober 1417) je bil 206. papež. Rodil se je kot Angelo Corrario v Benetkah v Italiji. Leta 1380 je postal škof v Castellu, leta 1390 titularni patriarh v Konstantinoplu, leta 1405 kardinal in nazadnje 30. novembra 1406 papež Gregor XII. Svojo funkcijo je opravljal v času zahodne shizme. Leta 1415 je odstopil med koncilom v Konstanci. Umrl je leta 1417 v Recanatiju. Njegov papeški odstop je bil zadnji do odstopa papeža Benedikta XVI. februarja 2013.
Zgodnje življenje in cerkvena pot
Angelo Corrario (Correr) je izšel iz beneške plemiške družine. Kot duhovnik in cerkveni upravitelj je imel dolgo službo v beneškem patriarhatu; položaj škofa Castella mu je dal pomembno vlogo v beneški cerkveni hierarhiji. Njegove izkušnje in politične vezi so ga približale vatikanskim krogom, nato pa je bil imenovan za naslovnega patriarha Konstantinopla in pozneje povzdignjen v kardinale. Kot papež je nastopil v času, ko je krščanska Cerkev razpadla na več konkurenčnih pontifikatov.
Pontifikat in zahodna shizma
Gregor XII je postal papež v obdobju dolgotrajne zahodne shizme (1378–1417), ko so obstajali tekmovalni sedeži v Rimu, Avignonu in kasneje tudi izhodišče iz Pise. Njegov predhodnik je bil umrl v politično in versko napetem času; Corrario je bil izvoljen kot kompromisen kandidat, ki naj bi pomiril razprtije. Kljub temu se mu ni uspelo hitro rešiti delitev: poleg njega so bili v istem obdobju aktivni še avinjonški papež (Benedikt XIII) in pozneje papež, izvoljen na koncilu v Pisi (t. i. piskijski papeži, med katerimi je bil tudi Janez XXIII iz Pise).
Gregor XII je skušal delovati zmerno in iskal rešitve z diplomatskimi sredstvi. Eden od njegovih korakov je bila podpora splošnemu cerkvenemu zborovanju (koncilu), s katerim je želel doseči spravo. Njegova politika je bila kombinacija prizadevanj za mir in ohranitve legitimnosti svoje službe; zavračal je enostrane razglasitve in hkrati poskušal izogniti nadaljnjemu razdrobljanju oblasti.
Koncil v Konstanci in odstop
Koncil v Konstanci (1414–1418) je bil sklican z namenom končanja shizme, reforme Cerkve in pregona husitov. Koncil je pritegnil pozornost evropskih vladarjev in cerkvenih predstavnikov. Ker so bili prisotni tekmovalni pontifati, so se pogajanja odvijala v zapletenem pravnem in političnem okviru.
Da bi omogočil enoten izid koncila in preprečil nadaljnje delitve, je Gregor XII 4. julija 1415 izjavil svoj odstop. Odstop je bil namenjen temu, da bi koncil lahko zakonito razglasil enotnega papeža za celotno Cerkev. Njegov akt odstopa je bil sprejet in potrjen s strani predstavnikov koncila, s čimer je odprl pot za končno razrešitev shizme. Pomembno je, da je njegov odstop potekal v skladu s postopki in za dogovorjenim namenom: bil je dejaven prispevek k obnovi cerkvene enotnosti.
Smrt in pomen odstopa
Po odstopu je Gregor XII umrl 18. oktobra 1417 v Recanatiju. Koncil v Konstanci je nato nadaljeval postopke proti drugim konkurenčnim pontifom: Janez XXIII je bil aretiran in odstavljen, Benedikt XIII pa je bil kasneje razglašen za odpadnika. Leta 1417 je bil izvoljen novi enotni papež Martin V, s čimer je bila shizma formalno zaključena.
Gregorjev odstop ima v cerkveni zgodovini posebno mesto kot primer kanonično sprejetega in politično motiviranega odstopa papeža v korist večjega dobra Cerkve. Po njem ni bil noben papež, ki bi prostovoljno odstopil, vse do odstopa Benedikta XVI. februarja 2013. Gregorjev primer se pogosto navaja v razpravah o legitimnosti, pristojnosti koncilov in naravi papeške oblasti.
Zapuščina
- Gregor XII ostaja pomembna osebnost zaradi svojega prispevka k koncu zahodne shizme in zaradi precedensa, ki ga je ustvaril z odstopom.
- Njegova poteza na koncilu v Konstanci se šteje kot akt odgovornosti za enotnost Cerkve, čeprav njegovo vodenje ni bilo brez kritik in omejitev.
- Zgodovinarji ocenjujejo njegovo vlogo različno: nekateri poudarjajo njegovo diplomatsko zmožnost prenehati s spori, drugi pa kritizirajo zamude in neodločne ukrepe v začetnih letih pontifikata.
