Brezdomstvo: definicija, vzroki, primeri in pravice do stanovanja

Brezdomstvo: definicija, vzroki, primeri in pravice do stanovanja — izčrpen vodič o vzrokih, vplivih, pravicah in rešitvah z domačimi in mednarodnimi primeri.

Avtor: Leandro Alegsa

14-10-2025 14:34

Brezdomstvo pomeni, da ljudje nimajo stalnega, varnega in primernega mesta za bivanje. Izraz vključuje tudi ljudi, ki spijo v centrih za ogrevanje, v zavetiščih za brezdomce ali v zapuščenih stavbah, garažah, začasnih prenočiščih ali drugih prostorih, ki niso namenjeni bivanju ljudi. Brezdomstvo se pojavlja iz več razlogov; do njega lahko pride, kadar posamezniki ali gospodinjstva ne morejo kupiti ali vzdrževati stanovanja, ki si ga lahko privoščijo. Mednarodno pravo človekovih pravic vključuje pravico do stanovanja, kar pomeni, da imajo države določene obveznosti pri preprečevanju in zmanjševanju brezdomstva.

Vzroki brezdomstva

Brezdomstvo ni posledica enega samega dejavnika, temveč pogosto kopičenja več težav. Pogosti vzroki so:

pomanjkanje dostopnih in cenovno ugodnih stanovanj;
izguba zaposlitve ali nizke prihodke, ki ne pokrijejo stroškov bivanja;
izselitve in izvršbe zaradi neplačil najemnine ali hipoteke;
družinski konflikti, ločitve ali nasilje v družini;
težave z duševnim zdravjem, odvisnostmi ali kroničnimi boleznimi brez primerne podpore;
izpust iz institucij (npr. zapor, bolnišnica, socialne institucije) brez urejene namestitve;
naravne nesreče, konflikti ali migracije, ki ljudi prisilijo v izgubo doma;
diskriminacija na trgu stanovanj (po rasni, etnični, spolni ali drugi liniji).

Oblike brezdomstva

Brezdomstvo se pojavlja v različnih oblikah. Med najpogostejšimi razlikujemo:

vidno (ulice, parkirišča, proste površine) — ljudje brez prenočišča na prostem;
skrito (»sofa-surfing«) — začasno pri sorodnikih ali prijateljih, brez stalnega naslova;
institucionalno brezdomstvo — ljudje, ki izstopajo iz institucij brez zagotovljene nadaljnje oskrbe;
zavetišča in centri — obiskovalci ali prebivalci začasnih nastanitev, kot so centri za ogrevanje in zavetišča;
nezazidana bivanja — bivanje v zapuščenih stavbah, garažah, šotorih ali drugih neprimernih prostorih.

Pravice in obveznosti

Pravica do dostojnega stanovanja je priznana v več mednarodnih dokumentih in pomeni, da mora država:

spodbujati dostopnost stanovanj za ranljive skupine;
preprečevati nasilne izselitve brez primerne alternative;
zagotavljati socialne ukrepe in podporo za tiste, ki ogrožajo brezdomstvo;
uvoziti politike, ki ščitijo pred diskriminacijo na trgu stanovanj.

Poleg teh obveznosti so pomembni tudi lokalni ukrepi, kot so preprečevanje izgube bivališča, kratkoročna finančna pomoč, pravna pomoč pri izselitvah in programi za stanovanjsko integracijo.

Rešitve in dobre prakse

Dokazano učinkoviti pristopi k odpravljanju brezdomstva vključujejo:

Housing First: zagotavljanje trajnega stanovanja brez pogojev, hkrati pa dostop do podpore (zdravje, socialne storitve, zaposlovanje);
preventivni ukrepi: podpora pri plačilu najemnine, svetovanje, hitra intervencija ob nevarnosti izselitve;
integrirane storitve: kombinacija bivališke rešitve z dostopom do zdravstvene oskrbe, psihosocialne podpore in izobraževanja;
izobraževanje in občinska politika: gradnja cenovno dostopnih stanovanj, regulacija najemnin, sodelovanje z nevladnimi organizacijami;
outreach ekipe: aktivno iskanje ljudi na terenu in povezovanje z ustreznimi storitvami.

Primeri mest in razsežnosti

Brezdomci živijo na številnih koncih sveta, med drugim v San Francisco v Kaliforniji, v Dublin na Irskem in v Talin v Estoniji. V različnih državah so velikost in vidnost brezdomstva odvisni od socialne politike, razpoložljivosti stanovanj in ekonomskih razmer.

Kje poiskati pomoč

Osebe, ki se soočajo z brezdomstvom ali so ogrožene, se lahko obrnejo na lokalne socialne službe, nevladne organizacije, krščanske in druge verske dobrodelne organizacije, ter na krizne centre in zavetišča. Prav tako je koristno poiskati pravno pomoč ob grožnji izselitve ali drugih postopkih, ki ogrožajo bivališče.

Odpravljanje brezdomstva zahteva sodelovanje držav, lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij in posameznikov. Kombinacija preventivnih ukrepov, dostopnih stanovanj in celostne podpore ustvarja najboljše možnosti za trajne rešitve.

Brezdomec spi na robu ceste.

Brezdomci

V znanstvenih člankih in vladnih poročilih te ljudi imenujejo "brezdomci". Za opis brezdomstva in brezdomcev lahko slišite različne besede. Nekatere od teh besed se nanašajo na ljudi, ki morda niso brezdomci. Včasih temeljijo na stereotipih. Na primer, v žargonu je potepuh oseba, ki potuje brez denarja, potrebnega za bivanje v dobrih hotelih. Takšna oseba ima lahko nekje dom ali pa tudi ne. Včasih se v policijskih poročilih uporablja beseda "prehodni" za opis ljudi, ki prihajajo iz mesta ali so mimo njega. Velikokrat te besede zmedejo zadeve, saj ima lahko nekdo, ki samo prehaja, nekje v lasti dvorec ali pa tudi ne.

Tudi pri oblikovanju programov in storitev za pomoč brezdomcem se pojavljajo težka vprašanja. Štetje brezdomcev zahtevajo vladne agencije, ki se ukvarjajo z brezdomstvom.

V ZDA agencija Housing and Urban Development (HUD) vsaki dve leti zahteva štetje brezdomcev. "Brezdomce" skrbno razvrščajo in ta način je zelo vpliven, zato ga številne druge agencije in cerkvene skupine kopirajo. V metroju Vancouver brezdomce prešteva britanska Kolumbija (British columbia(B.C.)) Non-Profit Housing Society, ki izvaja štetje brezdomcev s pomočjo približno 1 200 prostovoljcev.

Oseba, ki spi v velikem mestu

Opredelitve HUD

Housing and Urban Development of the United States širi informacije o tem, kaj deluje in kaj ne pri zagotavljanju zavetišča za brezdomce. Te informacije o stvareh, ki se zdijo uspešne, se imenujejo "najboljše prakse". HUD opredeljuje brezdomce kot 1. nekoga, ki nima stalnega, rednega in dostojnega prostora za spanje ponoči, ali 2. nekoga, ki ponoči spi v A.nadzorovanem zavetišču (vključno s socialnimi hoteli, zavetišči za brezdomce, centri za ogrevanje in prehodnimi nastanitvami) ; B.kraju, ki zagotavlja začasno bivanje za ljudi, ki čakajo na prostor v kraju, kot so bolnišnica, zapor ali hospic; ali C.kraju, ki ni namenjen spanju ljudi, kot so parki ali javne ulice.

Novo zanimanje: ljudje, ki živijo zunaj

Delu "C" v opredelitvi HUD se zdaj posveča več pozornosti. Imenuje se "kronično brezdomstvo". (HUD) opredeljuje "kroničnega brezdomca" kot "brezdomca brez spremstva z invalidnostjo". Opredelitev vsebuje tudi druge pogoje. To mora biti oseba, ki je brezdomna že eno leto ali več ali pa je bila v zadnjih treh letih štirikrat brezdomna."

Ljudje, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, menijo, da "kronični" brezdomci stanejo veliko več kot ostali. Nov pristop je iskanje informacij o tem, kdo so ti ljudje. Uporabljajo tako imenovani sistem indeksa ranljivosti. Izumil ga je zdravnik iz Bostona, ki sodeluje z newyorško organizacijo Common Ground. Ti "indeksi ranljivosti" označujejo stvari, kot so slaba jetra, bolezni ledvic, HIV-AIDS, starost in obiski v bolnišnici.

Zdravstveno varstvo

Zdravstvena oskrba brezdomcev je velik javnozdravstveni izziv. Brezdomci imajo zaradi načina življenja na ulici večjo verjetnost, da bodo utrpeli poškodbe in zdravstvene težave. Veliko jih pije ali ima težave z odvisnostjo od drog. Nekateri imajo kožna obolenja zaradi bivanja na soncu brez zaščitne kreme za zaščito pred UV-sevanjem. Težko je najti prostor za umivanje, brezdomci pa so izpostavljeni hudemu mrazu in vročemu soncu. Številni brezdomci težko najdejo dobro hrano, zato imajo pogosto zdravstvene težave. To lahko vključuje debelost, če jedo veliko nekakovostne hrane s praznimi kalorijami. Brezdomci imajo lahko tudi hujše težave z zobmi kot splošno prebivalstvo, saj nimajo dostopa do stranišč in v nekaterih primerih pretirano uživajo sladkarije, ki so lahko edina razpoložljiva hrana. Sladkorna bolezen in težave z jetri niso redke, prav tako kot bolezni, povezane s kajenjem cigaret.......

Indeks ranljivosti

Indeks ranljivosti je orodje za ugotavljanje, kdo med brezdomci na ulici najbolj potrebuje zdravstveno oskrbo in nastanitev.

Indeks ranljivosti je delo Dr. Jima O'Connella iz bostonske zdravstvene ustanove za brezdomce. Zanimali so ga vzroki smrti brezdomcev brez zavetja, ki živijo na ulici. Organizacija Common Ground si na nacionalni ravni prizadeva za sodelovanje pri štetju brezdomcev, ki ga izvaja HUD. Ker se skupnosti ukvarjajo s štetjem, je po njegovem mnenju pravi čas, da se naredi tudi indeks ranljivosti. Njegovi sodelavci pravijo, da bo njegova uporaba pripomogla k temu, da se bodo pomoči potrebni posamezniki umaknili z ulice.

Indeks ranljivosti je bil preizkušen na številnih drugih mestih, ne le na vzhodni obali. Med njimi sta Nova Mehika in Santa Monica.

Glavni vzroki

Glavni razlogi za brezdomstvo so bili obravnavani v številnih poročilih in študijah. Na primer:

Pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj
Nizko plačana delovna mesta
Zasvojenost in pomanjkanje potrebnih storitev
Duševne bolezni in pomanjkanje potrebnih storitev
Nasilje v družini
Brezposelnost
Socialna izključenost
Diskriminacija, ki zmanjšuje samozavest
Brezskrben življenjski slog
Revščina
Izpustitev iz zapora in ponovni vstop v družbo
Spremembe in zmanjšanje socialne varnosti
Naravne nesreče

Države v razvoju in nerazvite države

Število brezdomcev po vsem svetu v zadnjih nekaj letih vztrajno narašča. V nekaterih državah tretjega sveta, kot so Brazilija, Indija, Nigerija in Južna Afrika, je brezdomstvo zelo velik problem, saj na ulicah živi in dela na milijone otrok. Brezdomstvo je postalo problem tudi na Kitajskem, Tajskem, v Indoneziji, na Filipinih in na Japonskem.

Zgodovina

V šestnajstem stoletju je vlada v Angliji prvič poskusila nuditi stanovanje potepuhom, namesto da bi jih kaznovala. V osemnajstem stoletju so te hiše nadomestili delavski domovi. Kasneje so jih zamenjali s stanovanji v spalnicah ("špice"). V začetku tridesetih let 20. stoletja je v Angliji v teh prostorih živelo 30 000 ljudi.

V večini držav je bilo v mnogih mestih območje, na katerem so živeli revni, prehodni in trpeči ljudje, na primer "revna soseska" (skid row). V manjših mestih so se v bližini železniških prog zadrževali brezdomci, ki so skakali na vlake iz kraja v kraj. Številni kraji, kjer je bilo nekoč dovoljeno brezdelje (kot so cerkve, javne knjižnice in javni atriji), so postali strožji, ko se je število brezdomcev povečalo.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so bili v Združenih državah Amerike po zaslugi kongresnika Stewarta B. McKinneyja sprejeti nekateri novi zakoni za brezdomce. Leta 1987 je bil sprejet zakon McKinney-Vento o pomoči brezdomcem. Več organizacij v nekaterih mestih, kot sta New York in Boston, je poskušalo na nov način pomagati naraščajočemu številu brezdomcev.

Po podatkih oddaje 60 minut, ki so jo predvajali decembra 2017, v Kaliforniji živi četrtina ameriških brezdomcev.

Brezdomstvo v popularnih medijih

Priljubljeni filmi

1966. Cathy Come Home on IMDb - Vplivni film Kena Loacha, ki je opozoril na brezdomstvo v Združenem kraljestvu in posredno pripeljal do ustanovitve več dobrodelnih organizacij ter sprememb zakonodaje.
1986. Down and Out in Beverly Hills na IMDb
1991. Življenje smrdi na IMDb
1994. Z odliko na IMDb
1997. La Vendedora de Rosas na IMDb
2003. Homeless to Harvard: the Liz Murray Story na IMDb - glej Liz Murray
2006. The Pursuit of Happiness na IMDb - zgodba o Chrisu Gardnerju

Knjige

2005 Brez mreže: Michelle Kennedy: Srednji razred in brezdomci (z otroki) v Ameriki

Dokumentarni filmi

1985. Streetwise na IMDb - spremlja brezdomno mladino iz Seattla.
1997. Ulica: o kanadskih brezdomcih v Montrealu. Recenzija New York Timesa,
2000 Temni dnevi na IMDb -Film o življenju odraslih brezdomcev, ki živijo v predorih Amtrak v New Yorku.
2001 Otroci pod zemljo na IMDb -Sledovanje življenja brezdomnih otrok v Bukarešti v Romuniji.
2003. À Margem da Imagem na IMDb - o brezdomcih v São Paulu v Braziliji. Njegov angleški naslov je "On the Fringes of São Paulo: Homeless".
2004. Brezdomci v Ameriki na IMDb
2005 Children of Leningradsky on IMDb -O brezdomnih otrocih v Moskvi.
2005 Reversal of Fortune on IMDb - Raziskuje, kaj počne brezdomec, ki dobi 100.000 dolarjev in lahko z njimi počne, kar želi.
2007 Easy Street - o brezdomcih na Floridi.

Televizijski dokumentarni filmi

1988. Home Sweet Homeless na IMDb

Vizualne umetnosti

2005. Fotografska razstava Michela Mersereauja z naslovom "Med razpokami"

Sorodne strani

Begunci
Revščina
Diskriminacija
Pravica do stanovanja
Center za ogrevanje

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je brezdomstvo?

O: Brezdomstvo se nanaša na stanje ljudi, ki nimajo prostora za bivanje, vključno s tistimi, ki spijo v zavetiščih, zapuščenih stavbah ali drugih prostorih, ki niso namenjeni bivanju.

V: Ali se brezdomstvo pojavlja iz določenega razloga?

O: Da, brezdomstvo se lahko pojavi iz različnih razlogov, vključno z nezmožnostjo privoščiti si ali ohraniti stanovanje.

V: Ali je pravica do stanovanja del mednarodnega prava človekovih pravic?

O: Da, pravica do stanovanja je vključena v mednarodno pravo človekovih pravic.

V: Kje po svetu so brezdomci?

O: Brezdomce je mogoče najti na številnih koncih sveta, med drugim v San Franciscu v Kaliforniji, Dublinu na Irskem in Talinu v Estoniji.

V: Na katerih mestih spijo brezdomci?

O: Poleg zavetišč za brezdomce nekateri brezdomci spijo tudi v toplicah, zapuščenih stavbah, garažah in drugih prostorih, ki niso namenjeni bivanju ljudi.

V: Ali so brezdomci samo tisti, ki so popolnoma brez strehe nad glavo?

O: Ne, izraz brezdomstvo vključuje tudi tiste, ki spijo v zavetiščih ali drugih začasnih oblikah nastanitve.

V: Zakaj je nezmožnost vzdrževanja stanovanja razlog za brezdomstvo?

O: Stanovanja so lahko draga in tisti, ki si ne morejo privoščiti plačevanja najemnine ali vzdrževanja stanovanja, lahko postanejo brezdomci.

Iskati