Nasilje v družini: definicija, znaki, vzroki in kje poiskati pomoč

Nasilje v družini pomeni, da eden ali oba partnerja v razmerju ali zakonu uporabljata fizično, spolno ali psihično nasilje, da bi pridobila moč ali nadzor nad drugim partnerjem ali da bi izgubila razsodnost. Nasilje v družini se lahko pojavlja v heteroseksualnih in istospolnih razmerjih. V razmerju pogosto obstaja predvidljiv vzorec ali cikel nasilja, zloraba pa se sčasoma poslabša. Nasilje v družini je lahko tudi dejavnik brezdomstva, kot je poudarjeno v 15. načelu načel iz Yogyakarte.

V vsaki kulturi ali skupnosti obstajajo prepričanja in stališča, ki podpirajo nasilje v družini, ter prepričanja in stališča, ki nasilja v družini ne podpirajo. V večini držav obstajajo zakoni za zaščito žrtev takšnih nasilnih dejanj. Obstajajo tudi organizacije, ki lahko pomagajo v takšnih primerih.

Nasilje v družini včasih ni prijavljeno policiji. Po ocenah je le tretjina primerov nasilja v družini (ali celo manj) prijavljenih organom.

Veliko ljudi, ki uporabljajo nasilje nad svojimi partnerji, ima duševne motnje, zlasti antisocialno osebnostno motnjo in mejno osebnostno motnjo.

Kaj je nasilje v družini in kakšni so njegovi vzorci

Nasilje v družini je širši pojem kot fizični napad: vključuje vzorce nadzora, prisile in ustrahovanja. Pogost je t. i. cikel nasilja, ki ga sestavljajo faze napetosti, incidenta nasilja, sprave in navideznega miru — vendar se s časom napetosti in pogostost incidentov pogosto povečata. Zlorabljajoče vedenje pogosto vključuje manipulacijo in postopno omejevanje žrtvine avtonomije.

Vrste nasilja

• Fizično nasilje: brcanje, udarci, dušenje, metanje predmetov, poškodbe.
• Spolno nasilje: posilstvo, prisilni spolni odnosi, prisila k spolnim dejanjem.
• Psihično in čustveno nasilje: poniževanje, grožnje, izolacija, nadzor, zmanjševanje samospoštovanja.
• Gospodarsko/finančno nasilje: omejevanje dostopa do denarja, odvzem dokumentov, preprečevanje zaposlitve.
• Digitalno nasilje: nadlegovanje preko družbenih omrežij, spremljanje lokacije, izsiljevanje s fotografijami/sporočili.
• Negovanje in zanemarjanje: zlasti ko so vpleteni otroci, starejši ali ljudje z zmanjšano samostojnostjo.

Znaki, da je oseba lahko žrtev nasilja

• Upočasnjen ali nenehen utemeljen strah, zaskrbljenost ob omembi partnerja.
• Nepojasnjene modrice, praske ali ponavljajoče se poškodbe z nerodnimi razlagami.
• Izolacija od družine in prijateljev, omejena svoboda pri odločanju.
• Spremembe v spanju, prehranjevanju, povečana uporaba alkohola ali drog, depresija ali anksioznost.
• Finančna odvisnost ali nenadna revščina zaradi nadzora partnerja.
• Pri otrocih: vedenjske težave, slabša uspešnost v šoli, regresija v razvoju ali strah pred enim od odraslih.

Vzroki in dejavniki tveganja

Nasilje v družini izhaja iz številnih vzrokov in kompleksnega prepleta individualnih, družinskih in družbenih dejavnikov. Nekateri pomembni dejavniki so:

• Dinamični vzorci moči in nadzora v razmerju.
• Kultura ali družbena prepričanja, ki opravičujejo uporabo sile ali podrejanje ene skupine drugi.
• Stresne življenjske okoliščine: brezposelnost, revščina, zloraba substanc.
• Pretekle travme in nasilje v otroštvu (tudi pri tistih, ki potem vse to ponovijo).
• Psihične motnje ali osebnostne motnje pri storilcu ali žrtvi, vendar to ni univerzalno in ne opravičuje nasilja.

Učinki nasilja na žrtve in družino

Nasilje ima kratkoročne in dolgoročne posledice za fizično in psihično zdravje. Med najpogostejšimi so poškodbe, kronične bolečine, posttravmatska stresna motnja (PTSM), depresija, anksioznost, samopoškodovanje in povečano tveganje za samomor. Otroci, ki so priča nasilju, so izpostavljeni travmi, učenju zlorabe kot sprejemljivega vedenja in imajo večjo verjetnost, da bodo kasneje doživljali ali izvajali nasilje.

Zakaj nasilje pogosto ni prijavljeno

• Strah pred maščevanjem ali poslabšanjem nasilja.
• Finančna odvisnost in skrb za preživetje otrok.
• Sram, krivda, sramotenje ali prepričanje, da nihče ne bo pomagal.
• Kulturne in verske norme ali pritisk družine, naj ohranijo razmerje zase.
• Nevednost o razpoložljivih storitvah in pravicah.

Varnost in ukrepi, če ste v nevarnosti

• Če ste v neposredni nevarnosti, pokličite 112.
• Če je mogoče, poskušajte najti varen prostor - pri sorodniku, prijatelju ali v zavetišču.
• Na varno mesto shranite dokumente, ključne osebne predmete in nekaj gotovine, če je to mogoče.
• Dokumentirajte poškodbe (fotografije), sporočila in grožnje ter hranite zdravniške izvide in policijske prijave kot dokaz.
• Pripravite varnostni načrt za primer ponovnega incidenta (kdo vas bo poklical, kje boste šli, kje so ključne stvari).

Kje poiskati pomoč

Pomagajo lahko različne institucije in organizacije. Večina držav omogoča naslednje možnosti:

• Policija (v nujnih primerih pokličite 112) — zaščita in prijava kaznivega dejanja.
• Zdravstveni delavci — oskrba poškodb, zdravniška poročila, napotila za psihološko pomoč.
• Center za socialno delo (CSD) — svetovanje, socialna zaščita in pomoč pri ureditvah za otroke.
• Varne hiše in zavetišča — začasno nastanitev za žrtve in otroke.
• Nevladne organizacije in krizni centri — pravna pomoč, psihološko svetovanje, svetovanje v kriznih situacijah.
• Pravna pomoč — svetovanje o začasni zaščiti, prepovedi približevanja, ločitvi in drugih pravnih možnostih.
• Psihološka in terapevtska pomoč — obvladovanje travm, obnovitev samospoštovanja in strategij za varno življenje.

Kako pomagati nekomu, ki doživlja nasilje

• Poslušajte brez obsojanja, verjemite žrtvi in potrdite, da nasilje ni njena krivda.
• Pomagajte pri oblikovanju varnostnega načrta, ponudite začasno nastanitev ali spremljanje, če je varno.
• Podajte informacije o razpoložljivih storitvah in, če je žrtev pripravljena, jo spremljajte pri klicu pomoči.
• Ne konfrontirajte storilca, če to lahko ogrozi žrtev ali vas.

Dokumentiranje in pravna sredstva

Hranjenje dokazov je pomembno, če se žrtev odloči za kazenski pregon ali civilne ukrepe. To vključuje fotografije poškodb, zdravniška potrdila, policijske prijave, sporočila, e-pošto in izjave morebitnih prič. Pravno svetovanje lahko pomaga razumeti možnosti za začasno varstvo otrok, prepoved približevanja in druge ukrepe za zaščito.

Čeprav v tem besedilu navajamo splošne možnosti pomoči, se neposredni viri in postopki lahko razlikujejo med državami in regijami. V vsakem primeru: če ste vi ali kdo, ki ga poznate, v nevarnosti, takoj poiščite nujno pomoč (112) ali lokalne krizne storitve. Obstajajo strokovne organizacije in ljudje, ki lahko pomagajo pri varnosti, pravnih ukrepih in okrevanju.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je nasilje v družini?

V: Ali se nasilje v družini pojavlja v vseh vrstah razmerij?

V: Ali je v teh primerih običajno prisoten vzorec zlorabe?

V: Ali obstajajo zakoni, ki ščitijo žrtve nasilja v družini?

V: Koliko primerov nasilja v družini je prijavljenih?

V: Ali so duševne motnje pogoste med tistimi, ki uporabljajo nasilje nad svojimi partnerji?

Išči po črki