Yogyakarta Principles, uradno The Yogyakarta Principles on the Application of International Human Rights Law in Relation to Sexual Orientation and Gender Identity, so skupek priporočil in tolmačenj mednarodnega prava človekovih pravic v zvezi z dostojanstvom, zaščito in uresničevanjem pravic oseb LGBT. Nastali so na strokovnem sestanku mednarodnih pravnikov in zagovornikov človekovih pravic, ki ga je organizirala Mednarodna komisija pravnikov, ki je in je potekal od 6. do 9. novembra 2006 v Yogyakarti v Indoneziji. Na sestanku je sodelovalo 29 strokovnjakov iz različnih držav, ki so podpisali načela; med podpisniki je tudi Mary Robinson, nekdanja visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice, in drugi ugledni strokovnjaki. Svet Evrope omenjena načela ceni in uporablja v dokumentu "Človekove pravice in spolna identiteta". Načela so bila prevedena v uradne jezike Združenih narodov: v angleščino, arabščino, kitajščino, francoščino, francoščino, ruščino in španščino. Prevedena so bila tudi v številne druge jezike.
Kaj načela zajemajo
Načela sintetizirajo obstoječe obveznosti držav iz mednarodnega prava človekovih pravic in jih konkretizirajo v povezavi s spolno usmerjenostjo, spolno identiteto, spolnim izražanjem in spolnimi značilnostmi (pogosto skrajšano SOGIESC). Glavne teme, ki jih obravnavajo, so med drugim:
- prepoved diskriminacije na vseh področjih (zaposlovanje, izobraževanje, zdravstvo, socialna zaščita, stanovanjska pravica in drugo);
- pravica do življenja, varnosti in zaščite pred nasiljem, vključno z ukrepi proti homofobiji, transfobiji, t. i. ubijanju iz časti in drugim oblikam družinskega ali skupnostnega nasilja;
- prepoved mučenja in krutega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ter izrecna obsodba prisilnih medicinskih posegov na interspolnih osebah;
- pravica do svobode in varnosti osebe ter zaščita beguncev, iskalcev azila in oseb, preganjanih zaradi spolne usmerjenosti ali spolne identitete;
- pravica do svobodnega izražanja spolne identitete in do pravnega priznanja spola brez diskriminatornih zahtev, kot so obvezna sterilizacija ali psihiatrična diagnoza;
- dostop do zdravstvenih storitev prilagojenih potrebam LGBTI oseb, vključno s transspolnimi zdravstvenimi storitvami, brez diskriminacije in s spoštovanjem soglasja;
- ukrepi za odpravo kazenskih določb, ki kriminalizirajo spolne odnose med odraslimi osebami istega spola;
- zaščita pred prisilnimi posegi in praksami "konverzije", ki so pogosto škodljive in kršijo človekove pravice.
Pomen in uporaba v praksi
Načela sama po sebi niso pravno zavezujoči mednarodni sporazum, temveč predstavljajo strokovno interpretacijo obstoječih obveznosti iz mednarodnega prava človekovih pravic. Kljub temu so zelo vplivna in so jih uporabili:
- mednarodni in regionalni organi za človekove pravice ter mehanizmi Združenih narodov pri pripravi poročil in priporočil za države;
- nevladne organizacije, zagovorniki LGBTI skupnosti in odvetniki kot orodje pri zagovorništvu in sodnih primerih;
- v postopkih podeljevanja azila in zaščite pred preganjanjem, kjer so načela pomagala pri utemeljitvi preganjanja zaradi spolne usmerjenosti ali spolne identitete (begunci);
- v dokumentih in smernicah različnih mednarodnih organizacij, tudi pri obravnavi zapornikov z zavezanostjo k človeškemu ravnanju (zaporniki).
Dokumenti Združenih narodov in nadaljnji razvoj
Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice je za uresničevanje človekovih pravic na področju spolne usmerjenosti in spolne identitete v skladu z Dunajsko deklaracijo in temi načeli pripravila dokument za 19. zasedanje Sveta Združenih narodov za človekove pravice. To je eden od primerov, kako so načela prešla iz strokovnih priporočil v uradne analize in smernice.
Leta 2017 so avtorji in podporniki Yogyakarta Principles pripravili tudi dopolnitev, znano kot Yogyakarta Principles plus 10 (YP+10), ki obravnava nove izzive in dodatne teme, kot so varstvo zasebnosti, dostop do zdravstvenih storitev, vprašanja starostnikov in mladih, vprašanja revščine in socialne izključenosti ter preplet identitet (intersekcionalnost). S tem je dokument dobil širši obseg in aktualizacijo za sodobne izzive.
Kritike in omejitve
Glavna kritika načel je, da niso pravno zavezujoča — to pomeni, da države niso avtomatično dolžne sprejeti ukrepov samo na podlagi načel. Poleg tega so nekateri konservativni viri in države načela zavrnile kot poseg v suverenost ali kot v nasprotju s kulturnimi in verskimi normami. Kljub temu so načela postala pomembno referenčno orodje pri razvoju zakonodaje in prakse v mnogih državah ter pri izobraževanju pravnikov, sodnikov in uradnikov.
Zaključek
Yogyakarta načela so ključni nepravnolegalni vir za razumevanje in uveljavljanje človekovih pravic oseb na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete. Čeprav niso mednarodno pogodbena pravila, so vplivala na politiko, sodno prakso, mednarodne priporočilne dokumente in delovanje nevladnih organizacij ter ostajajo osrednje orodje za zagovorništvo in zaščito pravic LGBTI oseb po svetu.