Montrealska deklaracija o človekovih pravicah LGBT in interspolnih oseb (2006)
Montrealska deklaracija (2006) zagovarja človekove pravice LGBT in interspolnih oseb: enakost, zaščita pred diskriminacijo, zdravstvena oskrba in prepoved prisilnih medicinskih posegov.
Montrealska deklaracija o človekovih pravicah lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev je dokument o človekovih pravicah lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev ter interseksualcev, ki ga je sprejelo mednarodno srečanje 29. julija 2006 v Montrealu. Deklaracija povzema zahteve in priporočila, ki so jih udeleženci in udeleženke dogodka naslovili na mednarodne institucije in nacionalne oblasti, z namenom izboljšanja varnosti, pravne zaščite in dostopa do storitev za LGBT in interspolne osebe.
Na srečanju je sodelovalo več kot 1.500 udeležencev in udeleženk iz različnih držav, med njimi tudi Louise Arbour, takratna visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice. Dokument je bil po konferenci predložen Združenim narodom kot prispevek k mednarodnim prizadevanjem za varstvo in uveljavitev pravic spolnih manjšin.
Glavni cilji deklaracije
Cilj deklaracije je opozoriti na razsežnosti nasilja in diskriminacije, s katerima se soočajo LGBT in interspolne osebe, ter vztrajati, da imajo te skupine enake temeljne pravice kot drugi člani družbe. Med ključnimi področji, ki jih dokument izpostavlja, so:
- Pravno varstvo in enakost: odprava zakonov, ki kriminalizirajo spolno usmerjenost ali spolno identiteto, ter sprejetje zakonodaje proti sovražnemu govoru in sovražnim dejanjem.
- Priznanje in zaščita družinskih pravic: podpora pravicam do oblikovanja družine, vključno z možnostjo istospolnih porok in ustreznih oblike pravnega varstva partnerjev in otrok.
- Zdravstvena oskrba in preventiva: enak dostop do zdravstvenih storitev, vključno z oskrbo in preprečevanjem aidsa, ter odprava stigme v zdravstvenem sistemu.
- Pravice transspolnih in transseksualnih oseb: dostop do primerne zdravstvene oskrbe, pravna možnost spremembe spolnega statusa in zaščita pred diskriminacijo; v besedilu se posebej omenja skrb za dostop do zdravstvenih storitev za transseksualcev.
- Zaščita interspolnih oseb: deklaracija potrjuje, da je treba interspolne osebe zaščititi pred nenujnimi medicinskimi posegi brez njihovega prostovoljnega in popolnega soglasja ter spodbujati prakso odložitev posegov, dokler posameznik/posameznica ne more sam sprejeti odločitve.
- Izobraževanje in zavzemanje proti stigmatizaciji: spodbujanje vključujočega izobraževanja, ozaveščanja javnosti in programov za preprečevanje zasmehovanja ter nasilja v šolah in na delovnem mestu.
Priporočila in vpliv
Poleg konkretnih zahtev deklaracija poziva Združene narode in vse države, naj 17. maj razglasijo za mednarodni dan boja proti homofobiji, s ciljem sistematičnega naslavljanja homofobije, bifobije in transfobije po vsem svetu. Dokument je bil uporabljen tudi kot podlaga za nadaljnje mednarodne razprave o človekovih pravicah spolnih in spolno raznolikih oseb ter je prispeval k večjemu prizadevanju za vključitev teh tem v delovanje mednarodnih institucij in nevladnih organizacij.
Ta deklaracija (skupaj z Mednarodno listino o pravicah spolov iz leta 1996) je prispevala k razvoju in širjenju idej, ki so vplivale na načel iz Yogyakarte, ter je še vedno pomemben dokument v prizadevanjih za promocijo in zaščito pravic LGBT in interspolnih oseb po svetu.
Opomba: Montrealska deklaracija je ena izmed več mednarodnih izjav in priporočil, ki so v zadnjih desetletjih oblikovali gibanje za človekove pravice spolnih manjšin; njen pomen je predvsem v strokovnem in političnem pritisku, ki ga je omogočila pri zagovorniškem delu na ravni Združenih narodov in držav članic.
Sorodne strani
- Diskriminacija
- Homofobija
- Transfobija
- Transseksualci
- Načela Yogyakarte
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Montrealska deklaracija o človekovih pravicah lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev?
O: Montrealska deklaracija o človekovih pravicah lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev je dokument, ki poudarja človekove pravice LGBT in interseksualcev. Sprejeta je bila na mednarodnem srečanju v Montrealu 29. julija 2006.
V: Kdo je bil prisoten na mednarodnem srečanju?
O: Na mednarodnem srečanju je bilo prisotnih več kot 1500 govorcev, med njimi Louise Arbour, ki si je kot predsednica Združenih narodov prizadevala za človekove pravice vseh ljudi po svetu.
V: Kakšen je cilj Montrealske deklaracije?
O: Cilj Montrealske deklaracije je povečati ozaveščenost o diskriminaciji in nasilju, s katerima se soočajo posamezniki LGBT, potrditi, da imajo enake pravice kot drugi člani družbe, in zahtevati zaščito interseksualnih posameznikov pred operacijami brez njihove privolitve.
V: Kaj Montrealska deklaracija zahteva od Združenih narodov in vseh držav?
O: Montrealska deklaracija zahteva, da Združeni narodi in vse države priznajo 17. maj kot mednarodni dan boja proti homofobiji in transfobiji.
V: Do česa je pripeljala Montrealska deklaracija?
O: Montrealska deklaracija je postala izvor načel iz Yogyakarte, skupaj z "Mednarodno listino o pravicah spolov" iz leta 1996.
V: Katere pravice zahteva Montrealska deklaracija?
O: Montrealska deklaracija zahteva enake pravice za posameznike LGBT na področjih, kot so oskrba in preprečevanje aidsa, možnost sklepanja istospolnih zakonskih zvez, zdravstvena oskrba za transspolne osebe in zakonsko dovoljenje za posameznike, da spremenijo svoj spolni status.
V: Komu je v skladu z Montrealsko deklaracijo zagotovljena zaščita v zvezi s kirurškimi posegi?
O: Montrealska deklaracija zahteva zaščito interspolnih oseb pred operacijami brez njihovega popolnega soglasja.
Iskati