Kazniva dejanja iz sovraštva: definicija, primeri in zakonodaja

Kazniva dejanja iz sovraštva: definicija, primeri in zakonodaja — spoznajte vrste zločinov, pravice žrtev in pravni okvir za zaščito ranljivih skupin.

O zločinu iz sovraštva govorimo, kadar nekdo krši zakon in prizadene drugo osebo zaradi predsodkov do skupine, ki ji žrtev pripada. Običajno kaznivega dejanja iz sovraštva ne povzroči nekaj, kar je žrtev storila ali rekla, ampak samo to, da je žrtev takšna, kot je. Kazniva dejanja iz sovraštva se pogosto pojavijo v obliki fizičnega nasilja, lahko pa so tudi vandalizem in poškodovanje lastnine, žalitve ali druge žaljive besede ali druge kršitve človekovih pravic. Ljudje pogosto storijo kaznivo dejanje iz sovraštva zaradi predsodkov o žrtvinem spolu, etnični pripadnosti, veri, narodnosti, spolni identiteti, razredu, spolni usmerjenosti, starosti ali drugih lastnostih. Takšna dejanja so usmerjena proti skupinam in posameznikom in pogosto povzročijo dolgotrajne psihične, družbene in materialne posledice za žrtve ter širše občutke strahu v prizadetih skupnostih.

Kako prepoznamo kazniva dejanja iz sovraštva?

Kaznivo dejanje iz sovraštva ima dve ključni sestavini:

• storitev, ki bi bila sicer kazniva (npr. napad, grožnje, uničenje premoženja, nadlegovanje);
• motivacija iz predsodkov ali sovraštva do zaščitene značilnosti žrtve (npr. vera, narodnost, spolna usmerjenost, etnična pripadnost).

Pomembno je razlikovati med nacinalno motiviranim dejanjem in običajno kriminalno dejanje, saj motiv iz sovraštva pogosto pomeni dodatno obremenitev pri kaznovanju ali posebne ukrepe za zaščito skupnosti.

Primeri

• Fizični napad na osebo, ker nosi verske simbole ali zaradi njene etnične pripadnosti.
• Grafitiranje sovražnih napisov na sakralnih prostorih ali poslopjih, kjer živijo pripadniki določene skupine (vandalizem).
• Sistemsko nadlegovanje in grožnje na spletu, usmerjene proti manjšinskim skupinam.
• Omejevanje dostopa do storitev ali zaposlitve zaradi etnične pripadnosti ali spolne usmerjenosti.

Zgodovina izraza in širši kontekst

Izraz "zločin iz sovraštva" je bil prvič uporabljen v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v Združenih državah Amerike, ko se je v medijih začelo govoriti o zločinih, ki so posledica predsodkov do določenih vrst ljudi. Zločini iz sovraštva so včasih način, kako prestrašiti druge ljudi, ki pripadajo isti skupini. Takšno zastraševanje se lahko obravnava kot terorizem, kadar se izvaja v velikem obsegu ali z namenom širšega ustrahovanja celotne skupnosti.

V sodobnem času so z razvojem interneta in družbenih omrežij pojavile tudi nove oblike sovraštvenih dejanj — od spletnega nadlegovanja do množičnega širjenja sovražnih vsebin, ki lahko vodijo do realnega nasilja.

Zakonodaja in zaščita

Zakonodaja se po svetu razlikuje, a večina držav in mednarodnih organov priznava potrebo po posebnem obravnavanju kaznivih dejanj, storjenih iz sovraštva. V ZDA je pomemben mejnik Zakon Matthewa Sheparda, ki je leta 2009 razširil opredelitev kaznivega dejanja iz sovraštva v zvezni zakon. V njem je navedeno, da so kazniva dejanja, storjena zaradi spolne usmerjenosti, spolne identitete ali invalidnosti žrtve, kazniva dejanja iz sovraštva. To je prvi zakon, ki ščiti transspolne osebe.

Na mednarodni ravni obstajajo tudi instrumenti Evropske unije in Svetovne organizacije, ki spodbujajo države k kaznovanju incitacije k sovraštvu, diskriminacije in nasilja. V večini držav je mogoče storilcu izreči strožje kazenske sankcije, če je bila kazniva dejanja motivirana s sovraštvom do zaščitene skupine.

V Sloveniji zakonodaja prav tako prepoveduje spodbujanje sovraštva, nasilja in diskriminacijo ter predvideva kazenske in upravne ukrepe za prekrške in kazniva dejanja, povezana s sovraštvom. Pomembno je, da žrtve svoj primer prijavijo policiji ali pristojnim organom ter poiščejo pravno in psihosocialno podporo; državni in nevladni programi pogosto nudijo pomoč in svetovanje žrtvam.

Kaj lahko stori žrtev ali priča?

• Če je mogoče, zagotovite varnost in poiščite pomoč (policija, nujna medicinska oskrba).
• Zabeležite dokaze: fotografije poškodb, posnetke vandalizma, izjave prič, natiske grožečih sporočil ali objav na spletu.
• Prijavite dogodek na policiji in po potrebi poiščite pravno pomoč; v mnogih državah obstajajo tudi številke in organizacije za podporo žrtvam kaznivih dejanj iz sovraštva.
• Poiščite psihosocialno podporo — travma, povezana z napadom iz sovraštva, lahko dolgoročno vpliva na počutje in varnost posameznika ali skupnosti.

Preprečevanje in odziv družbe

Preprečevanje vključuje izobraževanje, delo z mladimi, promocijo strpnosti in večjo vključenost ranljivih skupin v družbo. Učinkovito ukrepanje policije in pravosodja, zbiranje podatkov o primerih in usposabljanje strokovnjakov za delo s sovraštvom so ključni deli odziva. Tudi mediji in spletne platforme nosijo odgovornost pri preprečevanju širjenja sovražnih vsebin.

Razlika med sovražnim govorom in sovražnim dejanjem

Sovražni govor (hate speech) so besede ali izrazi, ki spodbujajo sovraštvo, nasilje ali diskriminacijo do posameznika ali skupine zaradi zaščitene značilnosti. Sovražno dejanje (hate crime) pa je kaznivo dejanje, kjer motiv sovraštva predstavlja olajševalno ali oteževalno okoliščino pri kaznovanju. Obe obliki škodujeta družbi, vendar se kazensko postopanje običajno osredotoča na dejanja, ki povzročijo neposredno škodo ali nasilje.

Čeprav zakonodaja in prakse napredujejo, je pomembno, da družba ostane pozorna, žrtvam nudi podporo in da se sovraštvo in diskriminacija obravnavata kot resen družbeni problem. Le celosten pristop — preprečevanje, pomoč žrtvam in dosledno pravno ukrepanje — lahko zmanjša pojavnost zločinov iz sovraštva in zaščiti ranljive skupine.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je kaznivo dejanje iz sovraštva?

V: Kakšne oblike imajo lahko kazniva dejanja iz sovraštva?

V: Kateri so pogosti razlogi za zagrešitev kaznivih dejanj iz sovraštva?

V: Kdaj je bil prvič uporabljen izraz "zločin iz sovraštva"?

V: Kako je mogoče zločin iz sovraštva obravnavati kot terorizem?

V: Kaj se je leta 2009 spremenilo z zakonom Matthew Shepard?

V: Kako ta zakon ščiti transspolne osebe?

Išči po črki