Nemški Bundesrat (Nemčija): vloga, sestava in predsednik

Nemški Bundesrat je del nemškega parlamenta in predstavlja interese zveznih dežel (Bundesländer) na zvezni ravni. Ustanovljen je na podlagi Grundgesetza (Ustave) iz leta 1949 in je ena od dveh zveznih zbornic skupaj z Bundestagom.

Vloga in pristojnosti

Bundesrat sodeluje v zakonodajnem postopku zvezne republike. Njegove glavne naloge so:

pregled in soodločanje o zveznih zakonih, zlasti tistih, ki neposredno vplivajo na pristojnosti dežel ali njihove finančne interese (za takšne zakone Bundesrat pogosto zahteva soglasje — Zustimmungsgesetze);
soodločanje o spremembah Ustave;
soudeležba pri imenovanjih in nadzoru, kjer je to določeno z zakonodajo (Bundesrat sodeluje pri določenih zveznih imenovanjih);
iniciativa zakonodaje — dežele lahko predlagajo zakone zveznemu parlamentu;
vloga v postopkih sodelovanja z Evropsko unijo, kadar zadeve EU vplivajo na pristojnosti dežel.

Sestava in način imenovanja

Delegacije v Bundesratu imenujejo kabineti 16 nemških zveznih dežel. Te lahko kadar koli razrešijo. Običajno delegacijo države vodi vodja vlade; delegacijo sestavljajo člani deželne vlade, torej ministri ali drugi uradniki iz izvršne oblasti dežele. Ker delegacije predstavljajo deželo kot vlado, morajo glasovati v skladu z odločitvijo svoje deželne vlade — glasovi dežele se tako oddajajo kot enoten blok.

Število glasov za posamezno deželo določa Ustava in se giblje med tremi in šestimi glasovi glede na velikost prebivalstva. Skupno število glasov v Bundesratu je 69.

Predsednik Bundesrata

Funkcijo predsednika Bundesrata opravlja izmenično en izmed predsednikov deželnih vlad ali županov mestnih držav. Mandat predsednika traja eno leto in običajno poteka po predpisanem rotacijskem sistemu. Predsednik vodi plenarna zasedanja, zastopa Bundesrat navzven ter imenuje in koordinira delo delovnih teles in odborov.

Nemčija nima podpredsednika. Če zvezni predsednik (Bundespräsident) ne more opravljati svojega dela, ga lahko po potrebi nadomešča predsednik Bundesrata. To je pravno določeno začasno pooblastilo v primerih začasne nezmožnosti opravljanja funkcije zveznega predsednika.

Delovanje, postopki in sedež

Plenarne seje Bundesrata potekajo v njegovem sedežu v Berlinu; delo pripravljajo številni strokovni odbori, ki obravnavajo posamezna področja (npr. finance, izobraževanje, zunanja politika) in usklajujejo stališča dežel. Če pride do nesoglasij med Bundestagom in Bundesratom, se pogosto skliče Vermittlungsausschuss (poravnalni odbor), sestavljen iz članov obeh zbornic, da poišče kompromisno rešitev.

Povezava z deželami in zvezno raven

Bundesrat je edinstven organ, ker neposredno povezuje izvršno oblast dežel z zvezno zakonodajo: sprememba deželne vlade vodi takoj tudi do spremembe delegacij v Bundesratu. Zaradi tega Bundesrat deluje kot varuh interesov zveznih dežel pri odločitvah na zvezni ravni in pri ohranjanju zveznega ravnovesja glede pristojnosti in financ.

Zaključek

Bundesrat je torej organ, ki zagotavlja, da imajo zvezne dežele glas pri ustvarjanju in spreminjanju zveznih zakonov, še posebej tam, kjer se ti dotikajo pristojnosti in interesov dežel. Njegova sestava iz članov deželnih vlad, rotacijsko predsedovanje in pooblastila pri zakonodaji so ključni element federativne strukture Nemčije.

Stavba starega pruskega lordskega doma

Gradnja

Čeprav je Bundesrat del nemškega parlamenta, se ne sestaja v isti stavbi kot Bundestag. Namesto tega so v stari stavbi pruskega parlamenta zgradili nove pisarne in sodobno sejno sobo.

Število članov

Bundesrat šteje 58 poslancev. Koliko delegatov ima posamezna dežela (država), je odvisno od števila njenih prebivalcev. Najmanjša dežela, Bremen, ima tri člane. Severno Porenje-Vestfalija je dežela z največjim številom prebivalcev. V Bundesrat pošlje šest članov.

Bundestag o večini stvari odloča z absolutno večino (najmanj polovica članov). To je 35 glasov. Za nekatere pomembne odločitve sta potrebni dve tretjini vseh možnih glasov. To je 46 glasov.

Vsaka dežela glasuje kot blok. To pomeni, da lahko na primer Berlin odda le štiri glasove za ali štiri glasove proti. Njegovi delegati ne morejo glasovati na različne načine. Če bi se dežela odločila, da bo v Bundesrat poslala samo eno osebo, bi ta oseba še vedno imela vse glasove dežele. Običajno ministrski predsednik odda vse glasove svoje dežele, tudi če so tam tudi drugi člani.

Če ima dežela koalicijsko vlado (tj. vlado dveh ali več političnih strank), se morajo vse stranke dogovoriti, kako bodo glasovale v Bundesratu. Leta 2002 se Brandenburg ni dogovoril, kako glasovati o zakonu o priseljevanju. Zvezno ustavno sodišče je razsodilo, da predlog zakona ni zakon, ker glasov Brandenburga ni bilo mogoče vključiti v skupno število glasov. To je pomenilo, da predlog zakona v Bundesratu ni dobil večine.

Države

Stanje decembra 2017.
Stranka predsednika vlade je največja stranka v državni vladi in pogosto tudi največja stranka v državnem parlamentu.
Vsi glasovi v državi morajo biti oddani kot blok. Če se
stranke v koaliciji ne strinjajo, kako glasovati, lahko Bundesrat ne upošteva glasu te zvezne dežele.

Zvezna država	Prebivalci v milijonih	Minister-predsednik	Stranka	Glasovi vBundesratu	Stranka v vladi CDU / CSU	Stranka v vladi FDP	Stranka v vladiZeleni	Stranka v vladi Linke	Stranka v vladi SPD
Baden-Württemberg	10.63	Winfried Kretschmann	Zeleni	6	CDU		Zeleni
Bavarska	12.60	Horst Seehofer	CSU	6	CSU
Berlin	3.42	Michael Müller	SPD	4			Zeleni	Linke	SPD
Brandenburg	2.45	Dietmar Woidke	SPD	4				Linke	SPD
Bremen	0.66	Carsten Sieling	SPD	3			Zeleni		SPD
Hamburg	1.75	Olaf Scholz	SPD	3			Zeleni		SPD
Hesse	6.05	Volker Bouffier	CDU	5	CDU		Zeleni
Spodnja Saška	7.79	Stephan Weil	SPD	6			Zeleni		SPD
Mecklenburg-Predpomorjanska	1.60	Manuela Schwesig	SPD	3	CDU				SPD
Severno Porenje-Vestfalija	17.57	Armin Laschet	CDU	6	CDU	FDP
Porenje-Pfalška	3.99	Malu Dreyer	SPD	4		FDP	Zeleni		SPD
Saarland	0.99	Annegret Kramp-Karrenbauer	CDU	3	CDU				SPD
Saška	4.05	Michael Kretschmer	CDU	4	CDU				SPD
Saška-Anhalt	2.24	Reiner Haseloff	CDU	4	CDU		Zeleni		SPD
Schleswig-Holstein	2.82	Daniel Günther	CDU	4	CDU	FDP	Zeleni
Turingija	2.16	Bodo Ramelow	Linke	4			Zeleni	Linke	SPD

Politični profil nemškega Bundesrata od julija 2017:

Politični profil državnih vlad	Sedeži
CDU-FDP	6
CDU-FDP-Zeleni	4
CDU-Zeleni	11
CDU-Zeleni-SPD	4
CDU-SPD	10
CSU	6
FDP-Zeleni-SPD	4
Zeleni-Linke-SPD	8
Zeleni-SPD	12
Linke-SPD	4
Skupaj	69

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je nemški Bundesrat?

O: Nemški Bundesrat je del nemškega parlamenta.

V: Kdo imenuje delegacije, ki v Bundesratu zastopajo 16 nemških zveznih dežel?

O: Delegacije, ki jih zastopajo v Bundesratu, imenujejo kabineti 16 nemških zveznih dežel.

V: Ali lahko kabineti nemških dežel umaknejo svoje delegacije iz Bundesrata?

O: Da, kabineti nemških dežel lahko kadar koli umaknejo svoje delegacije iz Bundesrata.

V: Kdo običajno vodi državno delegacijo v nemškem Bundesratu?

O: Državno delegacijo v nemškem Bundesratu običajno vodi vodja vlade.

V: Koliko nemških dežel ima predsednika vlade in koliko mestnih držav z županom?

O: Trinajst nemških zveznih dežel ima predsednika vlade, preostale tri pa so mestne države z županom.

V: Kdo je za eno leto predsednik nemškega Bundesrata?

O: Vsak od 13 predsednikov vlad ali županov je predsedujoči nemškega Bundesrata eno leto.

V: Ali ima Nemčija podpredsednika in kaj se zgodi, če zvezni predsednik ne more opravljati svojega dela?

O: Nemčija nima podpredsednika. Če zvezni predsednik ne more opravljati svojega dela, ga lahko po potrebi nadomešča predsednik Bundesrata.