Nemški Bundesrat je del nemškega parlamenta in predstavlja interese zveznih dežel (Bundesländer) na zvezni ravni. Ustanovljen je na podlagi Grundgesetza (Ustave) iz leta 1949 in je ena od dveh zveznih zbornic skupaj z Bundestagom.

Vloga in pristojnosti

Bundesrat sodeluje v zakonodajnem postopku zvezne republike. Njegove glavne naloge so:

  • pregled in soodločanje o zveznih zakonih, zlasti tistih, ki neposredno vplivajo na pristojnosti dežel ali njihove finančne interese (za takšne zakone Bundesrat pogosto zahteva soglasje — Zustimmungsgesetze);
  • soodločanje o spremembah Ustave;
  • soudeležba pri imenovanjih in nadzoru, kjer je to določeno z zakonodajo (Bundesrat sodeluje pri določenih zveznih imenovanjih);
  • iniciativa zakonodaje — dežele lahko predlagajo zakone zveznemu parlamentu;
  • vloga v postopkih sodelovanja z Evropsko unijo, kadar zadeve EU vplivajo na pristojnosti dežel.

Sestava in način imenovanja

Delegacije v Bundesratu imenujejo kabineti 16 nemških zveznih dežel. Te lahko kadar koli razrešijo. Običajno delegacijo države vodi vodja vlade; delegacijo sestavljajo člani deželne vlade, torej ministri ali drugi uradniki iz izvršne oblasti dežele. Ker delegacije predstavljajo deželo kot vlado, morajo glasovati v skladu z odločitvijo svoje deželne vlade — glasovi dežele se tako oddajajo kot enoten blok.

Število glasov za posamezno deželo določa Ustava in se giblje med tremi in šestimi glasovi glede na velikost prebivalstva. Skupno število glasov v Bundesratu je 69.

Predsednik Bundesrata

Funkcijo predsednika Bundesrata opravlja izmenično en izmed predsednikov deželnih vlad ali županov mestnih držav. Mandat predsednika traja eno leto in običajno poteka po predpisanem rotacijskem sistemu. Predsednik vodi plenarna zasedanja, zastopa Bundesrat navzven ter imenuje in koordinira delo delovnih teles in odborov.

Nemčija nima podpredsednika. Če zvezni predsednik (Bundespräsident) ne more opravljati svojega dela, ga lahko po potrebi nadomešča predsednik Bundesrata. To je pravno določeno začasno pooblastilo v primerih začasne nezmožnosti opravljanja funkcije zveznega predsednika.

Delovanje, postopki in sedež

Plenarne seje Bundesrata potekajo v njegovem sedežu v Berlinu; delo pripravljajo številni strokovni odbori, ki obravnavajo posamezna področja (npr. finance, izobraževanje, zunanja politika) in usklajujejo stališča dežel. Če pride do nesoglasij med Bundestagom in Bundesratom, se pogosto skliče Vermittlungsausschuss (poravnalni odbor), sestavljen iz članov obeh zbornic, da poišče kompromisno rešitev.

Povezava z deželami in zvezno raven

Bundesrat je edinstven organ, ker neposredno povezuje izvršno oblast dežel z zvezno zakonodajo: sprememba deželne vlade vodi takoj tudi do spremembe delegacij v Bundesratu. Zaradi tega Bundesrat deluje kot varuh interesov zveznih dežel pri odločitvah na zvezni ravni in pri ohranjanju zveznega ravnovesja glede pristojnosti in financ.

Zaključek

Bundesrat je torej organ, ki zagotavlja, da imajo zvezne dežele glas pri ustvarjanju in spreminjanju zveznih zakonov, še posebej tam, kjer se ti dotikajo pristojnosti in interesov dežel. Njegova sestava iz članov deželnih vlad, rotacijsko predsedovanje in pooblastila pri zakonodaji so ključni element federativne strukture Nemčije.