"Gloria al Bravo Pueblo" (Slava pogumnemu ljudstvu) je 25. maja 1881 predsednik Antonio Guzmán Blanco sprejel za venezuelsko himno. Besedilo tradicionalno pripisujejo zdravniku, novinarju in revolucionarnemu aktivistu Vicenteju Saliasu, ki je pesem povezal z bojem za neodvisnost, glasbo pa pogosto pripisujejo glasbeniku Juan Joséju Landaeti. Himna izhaja iz obdobja borb za neodvisnost in njena vsebina slavi pogum, svobodo in domoljubje.
Melodija je zaradi nekaterih podobnosti z zvočno zasnovo postala znana tudi kot La Marsellesa Venezolana (venezuelska Marseillaisa) — izraz se nanaša predvsem na zastavljeno, energično in vojaško naravo teme, ki spominja na francosko himno. Kljub tej primerjavi gre za samostojno delo, ki je v venezuelskem kulturnem in zgodovinskem kontekstu dobilo svoj simbolni pomen.
Spor o avtorstvu: skozi čas so se pojavile tudi alternativne teorije o izvoru himne. Nekatere sodobne raziskave in hipoteze nakazujejo, da bi lahko bili pravi avtor besedila intelektualec Andrés Bello, glasbo pa naj bi morda napisal drugi skladatelj, kot je Lino Gallardo. Te teorije pa doslej niso dobile enoznačne potrditve v zgodovinskih virih in jih večina venezuelanskih zgodovinarjev, strokovnjakov in javnosti ne priznava kot dokončno rešene. Zaradi omejenih arhivskih dokazov in različnih ustnih tradicij ostaja vprašanje avtorstva predmet razprav in raziskav.
Pomen danes: "Gloria al Bravo Pueblo" je eden glavnih simbolov venezuelske državnosti in identitete. Uporablja se pri državnih proslavah, šolskih slovesnostih in drugih uradnih dogodkih, kjer služi kot izraz narodnega ponosa in spomina na obdobje neodvisnosti. Kljub sporom o avtorstvu ostaja himna v Venezueli močno cenjena in prepoznavna.