Vlada Hamburga

Politični sistem

Pristojnosti so jasno ločene.

Zakonodajna služba

Parlament ima pristojnost ustvarjati, spreminjati in ratificirati zakone (zakonodajna oblast). Na podlagi hamburške ustave je mogoč plebiscit in referendum. V drugih nemških deželah se parlament imenuje Landtag.

Parlament je med drugim pristojen za zakonodajo, izvolitev prvega župana (Erster Bürgermeister) za volilno obdobje in nadzor senata (vlade). Parlament je enodomni (ima le en dom), 121 poslancev pa se voli na splošnih, neposrednih, svobodnih, enakopravnih in tajnih volitvah vsaka štiri leta.

Izvršni direktor

Izvršilni organ je Senat der Freien und Hansestadt Hamburg (senat Hamburga ali kabinet). Njegov namen je izvrševanje zakonov. Senat je odgovoren za vsakodnevno upravljanje, vodja te veje oblasti pa je prvi župan. Senat predstavlja Hamburg pri zvezni vladi in drugih deželah ali državah.

Senat der Freien und Hansestadt Hamburg sestavljajo prvi župan Hamburga, predsednik ministrstva in župan Hamburga. Njegov namestnik je drugi župan. Po zakonu lahko senat šteje največ 12 članov. Ta zakon med drugim ureja tudi plače, pokojnine, privilegij zavrnitve pričanja in pravni položaj hamburških sodnikov. Senatorje imenuje prvi župan, nato pa jih mora potrditi hamburški parlament. Prvi župan oblikuje ministrstva v skladu s koalicijsko pogodbo vladajočih strank.

Oglejte si tudi: Seznam županov Hamburga

Zgodovina

Do leta 1860 se je hamburška vlada imenovala Rath ali Rat (odbor/svet), njeni člani pa so bili Ratsherrn (mestni svetniki) in Bürgermeister (meščan). Po spremembi hamburške ustave leta 1861 se je vlada imenovala Hamburger Senat.

Pred prvo svetovno vojno sta bila oba župana izvoljena za eno leto. Do leta 1997 je bil prvi župan primus inter pares med svojimi kolegi v senatu, ki so ga izvolili. Od takrat ga voli parlament in lahko imenuje in razrešuje druge senatorje.

Sodstvo

Razlaga prava (sodstvo) je naloga Ustavnega sodišča v Hamburgu (Hamburgisches Verfassungsgericht) in še 17 hamburških sodišč.

Vrhovno sodišče ima predsednika in 8 sodnikov. Mestni parlament izvoli sodnike za 6 let, ponovno pa so lahko izvoljeni le enkrat. Razporeditev pristojnosti temelji na hamburški ustavi (člen 65) in zakonu o hamburškem ustavnem sodišču (Gesetzes über das Hamburgische Verfassungsgericht) (člen 14).

Poklicne sodnike drugih sodišč imenuje senat na predlog odbora.

Soba senata


Vrhovno sodišče v Hamburgu


Soba hamburškega združenja (Hamburgische Bürgerschaft)

Ministrstva

Leta 2011 je devet senatorjev na ministrskih položajih in vodja države, prvi župan. Senator je predsedujoči minister za Behörde (v prevodu: "vladna agencija", kar pomeni, da je tu več ministrstev).

• Državna pisarna

Državna pisarna (nemško Senatskanzlei) usklajuje delo senata in podpira župana. Prvi župan je vodja tega urada. Leta 2011 je prvi župan Hamburga Olaf Scholz.

• Ministrstvo za šolstvo in poklicno usposabljanje

Ministrstvo (nemško Behörde für Schule und Berufsbildung) je odgovorno za šolski sistem v Hamburgu.

• Ministrstvo za znanost in raziskave

(v nemščini: Behörde für Wissenschaft und Forschung)

• Ministrstvo za notranje zadeve

Med drugim je nemški Behörde für Inneres nadzorni organ za organe pregona v Hamburgu, gasilsko brigado, nadzor nad nesrečami in njene enote, urade za registracijo prebivalcev, državni volilni urad in scientološko delovno skupino (nemško Arbeitsgruppe Scientology). Leta 2011 je notranji minister Michael Neumann (SDP).

Ministrstvo za finance

(nemško: Finanzbehörde)

Leta 2011 je ministrstvo za finance vodil Peter Tschenscher (CDU).

• Ministrstvo za gospodarske zadeve in zaposlovanje

(nemško: Behörde für Wirtschaft und Arbeit)

Leta 2011 je vodja minitripa Frank Horch (neodvisen).

• Ministrstvo za razvoj mest in okolje

(nemško: Behörde für Stadtentwicklung und Umwelt)

• Ministrstvo za pravosodje

Ministrstvo (nemško Justizbehörde) je pristojno za zavode za prestajanje kazni, sodišča in revizijo zakonov. Leta 2011 je Jana Schiedek (SPD) postala pravosodna ministrica v Hamburgu.

• Ministrstvo za socialne zadeve, družino, zdravje in varstvo potrošnikov

(nemško: Behörde für Soziales, Familie, Gesundheit und Verbraucherschutz)

• Ministrstvo za kulturo, šport in medije

7. maja 2008 se je nekdanje Ministrstvo za kulturo preimenovalo v Ministrstvo za kulturo, šport in medije (nem. Behörde für Kultur, Sport und Medien), ki je zdaj med drugim pristojno za turizem, hamburški urad za javno arhivsko gradivo, urad za varstvo zgodovinskih spomenikov in spominsko mesto za koncentracijsko taborišče Neuengamme. Leta 2005 je letni proračun znašal 212,7 milijona EUR.

Olaf Scholz leta 2009

Pravosodni organi

Ker so naloge kazenskega pregona in policije deloma v pristojnosti nemških zveznih dežel, ima Hamburg lastno policijo. Te sile sestavljajo državna policija Polizei Hamburg, deželni kriminalistični urad (nem. Landeskriminalamt), kriminalistična služba (Kriminalpolizei), vodna policija (Wasserschutzpolizei), ki nadzoruje promet v hamburškem pristanišču, rezervna policija (Bereitschaftspolizei), enota za specialno orožje in taktiko (Spezialeinsatzkommando) in mobilne nadzorne enote (Mobiles Einsatzkommando).

Državni urad za zaščito ustave (Landesamt für den Verfassungsschutz) je notranja obveščevalna agencija v Hamburgu.

Ministrstvo za notranje zadeve izvaja pravni in tehnični nadzor nad organi kazenskega pregona.

Glavni policist hamburške policijske uprave na delu v hamburški mestni hiši.

Priznanja in nagrade

Najvišja čast, ki jo podeljuje svobodno in hanzeatsko mesto Hamburg, je častno državljanstvo (Ehrenbürgerrecht). Podeli ga senat, če parlament potrdi predlog senata. Častno državljanstvo je primerljivo s častnim nazivom svoboda mesta.

Oglejte si tudi: Seznam častnih državljanov Hamburga

Zlato knjigo sestavljajo podpisi posebej uglednih gostov Hamburga. Sama knjiga je škatla z neohranjenimi listi. Zložena je v zlatem usnju in je darilo družine prvega župana Carla Friedricha Petersena (1809-1892). Leta 1937 se je v knjigo pred javnim govorom v Hamburgu podpisal nemški voditelj Adolf Hitler. Med denacifikacijo je bil Hitlerjev list, tako kot listi drugih nacistov, odstranjen iz knjige. Ostal je le podpis Josepha Goebbelsa, ker je pisal na isti list kot nekdanji nemški predsednik Paul von Hindenburg. Dalajlama se je v Zlato knjigo podpisal med svojim petim obiskom v Hamburgu februarja 2007.

Okraski

Državljani Hamburga niso smeli prejemati odlikovanj - le medalje ali medaljone. To dejanje je bilo najprej prepovedano za člane senata in hamburške sodnike, pozneje pa je senat Hamburga to dejanje napačno zakonsko razširil na vse državljane. Zakon izvira iz hamburškega mestnega zakona iz 13. stoletja. Eden od redkih Hanseaten - državljanov hanzeatskega mesta -, ki so prejeli odlikovanje, je bil podjetnik Alwin Münchmeyer. Münchmeyer je pozneje izjavil, da so bili to njegovi "padci človeštva". Tudi Helmut Schmidt - nekdanji hamburški senator za notranje zadeve in nemški kancler - je večkrat zavrnil podelitev zveznega križa za zasluge, češ da je bil hamburški senator in po hanzeatski tradiciji ne sme nositi odlikovanj.

Leta 1843 so prostovoljcem, ki so prišli na pomoč med velikim požarom od 5. do 8. maja 1842, podelili medaljo za požar v Hamburgu. Skupno je bilo podeljenih 4858 medalj, ki jih je hvaležni Hamburg v stiski podelil svojim prijateljem, kot navaja napis "Das Dankbare Hamburg Seinen Freunden In Der Noth".

Med prvo svetovno vojno (1914-1918) je bil hanzeatski križ (nem. Hanseatenkreuz) odlikovanje treh hanzeatskih mest Bremna, Hamburga in Lübecka, ki so bila članice Nemškega cesarstva. Vsaka mestna država je uvedla svojo različico križa, vendar so bili oblika in merila za podelitev podobni. Hanzeatski križ iz Hamburga je bil podeljen v približno 50 000 primerih.

Medaljoni

Leta 2007 je mesto Hamburg prvič podelilo medaljon Herbert Weichmann, poimenovan po prvem županu Herbertu Weichmannu (mandat 1965-1971), s katerim je počastilo "tiste - tako judovske kot ne-judovske - ki so prispevali k judovskemu življenju v Nemčiji". Prva prejemnika sta bila Paul Spiegel (posthumno), ki je bil član izvršnega odbora Zentralrat der Juden, in Hinrich Reemtsma, čigar fundacija je prispevala 500 000 EUR za odstranitev centra judovske skupnosti v Hamburgu.

Sorodne strani

• Občine in četrti Hamburga
• Seznam diplomatskih predstavništev v Hamburgu