Erster Bürgermeister Hamburga: prvi župan, vloga in način izvolitve

Erster Bürgermeister je prvi župan Hamburga v Nemčiji in hkrati predsednik senata (vlade) Hamburga. V praksi je hamburški ministrski predsednik, vodja izvršne oblasti in najvišji predstavnik svobodnega mestnega zveznega deželnega reda Hamburga.

Vloga in pristojnosti

Erster Bürgermeister vodi desetčlanski senat, ki je izvršni organ mesta in dežele Hamburga. Med njegovimi ključnimi nalogami so:

predsedovanje sejami senata in usklajevanje dela državnih senatov;
imenovanje in razreševanje drugih senatorjev (ministrskih članov senata);
predstavništvo Hamburga navzven (uradni stiki, protokolarne obveznosti, dogovori z zveznimi organi);
usmerjanje upravne politike, pripravljenost in vodenje pri kriznem upravljanju;
odgovornost za medsektorsko koordinacijo politik in izvajanje odločitev Bürgerschaft (mestnega parlamenta).

Drugi župan (Zweiter Bürgermeister) deluje kot namestnik prvega župana in ga v odsotnosti nadomešča pri opravljanju funkcij.

Način izvolitve in politična odgovornost

Ustava z dne 28. septembra 1860 je določila okvir za državno upravo, po katerem vodi državo desetčlanski senat, ki ga vodi prvi župan kot predsednik senata. Tradicionalno so v zgodovini prvega župana izbirali na različne načine, vendar je pomembna pravna sprememba leta 1997: do tistega leta je prvega župana izbiral senat, po spremembi pa ga neposredno voli Bürgerschaft (hamburški mestni parlament). Tako je Erster Bürgermeister izvoljen s strani izvoljenih predstavnikov Bürgerschaft in navadno iz vrst politične večine ali koalicije v parlamentu.

Po izvolitvi Erster Bürgermeister imenuje in razrešuje druge senatorje. Senate in njegov predsednik sta politično odgovorna Bürgerschaft; parlament ima pravico izražanja nezaupnice in lahko s parlamentarnimi postopki zahteva spremembe v vladi ali celo njeno zamenjavo.

Značilnosti položaja

Erster Bürgermeister združuje funkcijo vodje izvršne oblasti mesta in dejanskega vodje dežele zaradi posebnega statusa Hamburga kot mesta in zvezne dežele hkrati.
Njegov mandat običajno sovpada z mandatom Bürgerschaft, saj je politično povezan s parlamentarno podporo.
Erster Bürgermeister lahko zastopa Hamburg tudi na zvezni ravni in v meddržavnih stikih; po potrebi delegira predstavništvo drugih članom senata.

Kratek zgodovinski kontekst

Ustanovitev ustavnega okvira iz leta 1860 je oblikovala temeljno ureditev hamburške uprave z desetčlanskim senatom in prvim županom kot predsednikom senata. Sčasoma so se mehanizmi izvolitve in odgovornosti razvijali; ena ključnih sodobnih sprememb je bila sprememba iz leta 1997, ko je vodenje države postalo bolj parlamentarno-odvisno, saj Bürgerschaft zdaj neposredno voli Erster Bürgermeistra.

Erster Bürgermeister tako ostaja osrednja figura hamburške politike: vodi izvršno oblast, predstavlja mesto-deželo navzven in je odgovoren pred Bürgerschaft za izvajanje vladnih politik in delovanje javne uprave.

Seznam županov

Friedrich Sieveking: 1861-1862
Nicolaus Ferdinand Haller: 1863-1864
Friedrich Sieveking: 1865
Nicolaus Ferdinand Haller: 1866-1867
Friedrich Sieveking: 1868
Gustav Heinrich Kirchenpauer: 1869
Nicolaus Ferdinand Haller: 1870
Gustav Heinrich Kirchenpauer: 1871-1872
Nicolaus Ferdinand Haller: 1873
Hermann Goßler: 1874
Gustav Heinrich Kirchenpauer: 1875
Carl Friedrich Petersen: 1876-1877
Gustav Heinrich Kirchenpauer: 1878
Hermann Anthony Cornelius Weber:1879
Carl Friedrich Petersen: 1880
Gustav Heinrich Kirchenpauer: 1881
Hermann Anthony Cornelius Weber: 1882
Carl Friedrich Petersen: 1883
Gustav Heinrich Kirchenpauer: 1884
Hermann Anthony Cornelius Weber: 1885
Carl Friedrich Petersen: 1886
Gustav Heinrich Kirchenpauer: 1887
Johannes Georg Andreas Versmann: 14. marec 1887 - 1888
Carl Friedrich Petersen: 1889
Johann Georg Mönckeberg: 1890
Johannes Georg Andreas Versmann: 1891
Carl Friedrich Petersen: 1892
Johann Georg Mönckeberg: 1893
Johannes Georg Andreas Versmann: 1894
Johannes Christian Eugen Lehmann: 1895
Johann Georg Mönckeberg: 1896
Johannes Georg Andreas Versmann: 1897
Johannes Christian Eugen Lehmann: 1898
Johann Georg Mönckeberg: 1899
Johannes Christian Eugen Lehmann: 1. januar 1900 - 15. september 1900
Gerhard Hachmann: 19. november 1900 - 1901
Johann Georg Mönckeberg: 1902
Johann Heinrich Burchard: 1903
Gerhard Hachmann: do 11. julija 1904
Johann Georg Mönckeberg: 11. julij 1904 - 1905
Johann Heinrich Burchard: 1906
Johann Otto Stammann: 1907
Johann Georg Mönckeberg: do 27. marca 1908
Johann Heinrich Burchard: 3. april 1908 - 1909
Max Predöhl: 1910 - 1911
Johann Heinrich Burchard: 1912
Carl August Schröder: 13. september 1912 - 1913
Max Predöhl: 1914
Werner von Melle: 1915
Carl August Schröder: 1916
Max Predöhl: 1917
Werner von Melle: 1918-1919

Weimarska republika

Werner von Melle: 31. marec 1919 - 31. december 1919
Gustav Sthamer: 1. januar 1920- 1. februar 1920
Arnold Diestel, DDP: 2. februar 1920 - 31. december 1923
Carl Petersen, DDP: 1. januar 1924 - 31. december 1929
Rudolf Ross, SPD: 1. januar 1930 - 31. december 1931
Carl Petersen, DDP: 1. januar 1932 - 7. marec 1933

Tretji rajh

Carl Vincent Krogmann, NSDAP: 8. marec 1933 - 3. maj 1945 (dejanski vodja vlade je bil deželni glavar Karl Kaufmann)

Imenovale so ga britanske okupacijske sile

Rudolf Hieronymus Petersen, CDU: 15. maj 1945 - 22. november 1946

Demokratično izvoljen po drugi svetovni vojni

Max Brauer, SPD: 22. november 1946 - 2. december 1953
Kurt Sieveking, CDU: 2. december 1953 - 4. december 1957
Max Brauer, SPD: 4. december 1957 - 31. december 1960
Paul Nevermann, SPD: 1. januar 1961 - 9. junij 1965
Herbert Weichmann, SPD: 9. junij 1965 - 9. junij 1971
Peter Schulz, SPD: 9. junij 1971 - 4. november 1974
Hans-Ulrich Klose, SPD: 12. november 1974 - 22. maj 1981
Klaus von Dohnanyi, SPD: 24. junij 1981 - 8. junij 1988
Henning Voscherau, SPD: 8. junij 1988 - 8. oktober 1997
Ortwin Runde, SPD: 12. november 1997 - 31. oktober 2001
Ole von Beust, CDU: 31. oktober 2001 - 25. avgust 2010
Christoph Ahlhaus, CDU: od 25. avgusta 2010 do 7. marca 2011
Olaf Scholz, SDP: 7. marec 2011 - sedanji predsednik