Tenzin Gyatso — 14. dalajlama: življenje, Nobel in vloga vodje Tibeta

Njegova svetost Tenzin Gyatso je štirinajsti dalajlama. Njegovo polno ime je Jetsun Jamphel Ngawang Lobsang Yeshe Tenzin Gyatso (rojen 6. julija 1935 v Tagtseru (Amdo) v Tibetu v družini kmetov). Je štirinajsti in sedanji dalajlama ter kot taka združuje vlogo političnega in duhovnega voditelja tibetanske skupnosti. Leta 1989 je prejel Nobelovo nagrado za mir za svoje dolgoletno prizadevanje za nenasilje, medversko razumevanje in spoštovanje človekovih pravic. 6. oktobra 2009 je od predsednice predstavniškega doma Združenih držav Amerike Nancy Pelosi prejel Lantosovo nagrado za človekove pravice. Skozi dialog in diplomatske poti si vse življenje prizadeva za večjo avtonomijo Tibeta, hkrati pa spodbuja mlade Tibetance k ohranjanju jezika, zgodovine in budistične filozofije ter k njeni mednarodni promociji.

Zgodnje življenje in izvolitev

Tenzin Gyatso se je rodil kot Lhamo Thondup v revni kmečki družini v regiji Amdo. Po tradicionalnih postopkih, ki vključujejo preiskave in preizkuse, so ga kot ponovno rojstvo prejšnjega, trinajstega dalajlame prepoznali v zgodnjem otroštvu. Uradno je bil potrjen kot dalajlama konec 1930‑ih in posvečen v Lhasi, kjer je nadaljeval študij budistične filozofije in ritualov v samostanih. V mladosti je sprejel redovniške obljube in začel z intenzivnim duhovnim izobraževanjem.

Vloga in politično delovanje

Kot dalajlama je združeval duhovno avtoriteto s politično odgovornostjo. Po vojaškem pritisku Kitajske se je stanje v Tibetu poslabšalo in mladi dalajlama je leta 1950 prevzel polno politično odgovornost v težkih razmerah. Leta 1959, po neuspelem tibetanskem uporu, je pobegnil v Indijo, kjer je oblikoval tibetansko vlado v izgnanstvu (Central Tibetan Administration) s sedežem v Dharamsali. V izgnanstvu je zastopal t. i. »Sredinsko pot« (Middle Way Approach) — zahtevajo avtonomijo za Tibet znotraj Ljudske republike Kitajske, ne pa popolne neodvisnosti — in se je vseskozi zavzemal za nenasilje in dialog kot sredstvo reševanja spora.

Beg v Indijo in vlada v izgnanstvu

Po prihodu v Indijo je dalajlama deloval kot vodja exile skupnosti, organiziral šole in kulturne programe za ohranitev tibetanske identitete ter skrbel za juho Tibetancev razseljenih po svetu. Centralna tibetanska uprava je vzpostavila izobraževalne, zdravstvene in kulturne ustanove, hkrati pa je lobirala pri mednarodni skupnosti za podporo tibetanskemu vprašanju. V letu 2011 je Tenzin Gyatso formalno prenesel izvršno politično moč na izvoljenega voditelja (Sikyong), s čimer je želel utrditi demokratične institucije tibetanske skupnosti v izgnanstvu; sam pa je ohranil svojo vlogo kot duhovni voditelj.

Nobelova nagrada in druge nagrade

Nobelova nagrada za mir (1989) mu je bila podeljena zaradi dolgoletnega miroljubnega prizadevanja za rešitev tibetanskega vprašanja in zaradi promocije medverskega dialoga ter človeških vrednot. Njegova sporočila so poudarjala sočutje, nenasilje in medsebojno razumevanje. Poleg Nobela je prejel tudi vrsto drugih mednarodnih priznanj za človekove pravice in mir, vključno z Lantosovo nagrado za človekove pravice leta 2009.

Učenja, vpliv in javno delovanje

Tenzin Gyatso je vodilni predstavnik šole gelug tibetanskega budizma, znan pa je tudi kot učitelj univerzalnih vrednot, kot so sočutje, altruizem in etika brez religije (secular ethics). V zadnjih desetletjih je pogosto nastopal v mednarodnih razpravah o odnosu med znanostjo in budizmom, podpiral raziskave o meditaciji in delovanju možganov ter sodeloval z znanstveniki na tem področju. Že dolgo potuje po svetu, predava, izdaja knjige in spodbuja medkulturni dialog.

Vprašanje nasledstva in kontroverze

Tenzin Gyatso je javno razpravljal o prihodnosti institucije dalajlame. Izrazil je možnosti, da bi se lahko odločil, da se inkarnacija ne bi več nadaljevala, ali pa da bi se reinkarnacija lahko pojavila zunaj tibetanskega ozemlja in tudi v ženski obliki. Njegove izjave so sprožile odzive tako v Tibetu kot v mednarodni skupnosti: kitajska oblast trdi, da ima izključno pravico določati prihodnje dalajlame, kar je vir političnih trenj in nesoglasij. Na tibetanski strani obstajajo različna mnenja — nekateri podpirajo njegove ideje o demokratični rešitvi vprašanja nasledstva, drugi menijo, da bi kakršnokoli spremembo morale potrditi širše verske in skupnostne strukture.

Sodobno stanje in zdravje

V zrelih letih je dalajlama omejil intenzivnost potovanj, a še vedno daje javne nauke, sprejme obiskovalce in sodeluje v mednarodnih dogodkih prek digitalnih povezav. Zaradi starosti in občasnih zdravstvenih težav je bil večkrat hospitaliziran za manjše posege in preglede, vendar ostaja aktivna osebnost, ki vpliva na svetovno javno mnenje glede miru, človekovih pravic in medverskega razumevanja.

Ključni podatki

• Rojen: 6. julija 1935 v Tagtseru (Amdo), Tibet.
• Rojstno ime: Lhamo Thondup; duhovno ime: Jetsun Jamphel Ngawang Lobsang Yeshe Tenzin Gyatso.
• Funkcija: 14. dalajlama, duhovni in nekdanji politični vodja tibetanske skupnosti.
• Glavne vrednote: nenasilje, sočutje, medverski dialog, ohranitev tibetanske kulture.
• Glavna priznanja: Nobelova nagrada za mir (1989), Lantosova nagrada za človekove pravice (2009) med drugimi.

Išči po črki