Dalajlama /ˈdɑːlaɪ ˈlɑːmə/ je verska osebnost tibetanskega budizma. Je najvišji duhovni učitelj šole Gelugpa. Novi dalajlama naj bi bil prerojeni stari dalajlama. Ta linija sega v leto 1391. Štirinajsti in sedanji dalajlama je Tenzin Gyatso.

Zgodovina in izvolitev

Tradicionalno se dalajlamska linija šteje za zaporedje reinkarnacij, pri katerih se duhovni vodja pojavi znova in znova v novi telesni podobi (tulku). Postopek iskanja novega dalajlame vključuje prerokbe, znake, prerodne napotke in preizkuse, pri katerih mora otrok prepoznati predmete, ki so pripadali prejšnjemu dalajlami.

Tenzin Gyatso (roj. Lhamo Dhondup, 6. julija 1935 v pokrajini Taktser v Amdo) je bil prepoznan kot četrti­najsti dalajlama v zgodnjem otroštvu. Uradno je bil slovesno nameščen v Lhasi, kjer je prejel versko izobraževanje in sistem usposabljanja, značilen za Gelug tradicijo. V letih po izvolitvi je prejel izobraževanje v filozofiji, meditaciji, tibetanskem pravu in ritualih.

Vloga in pomen v tibetanskem budizmu

Dalajlama ni le verski vodja, ampak tudi simbol enotnosti tibetanskega ljudstva in zaščitnik budističnih praks šole Gelugpa. V budističnem oknu je dalajlama pogosto razumljen kot inkarnacija bodhisattve Avalokitešvare (tibetansko: Chenrezig), ki izraža sočutje in preudarnost. Njegova avtoriteta temelji na učiteljstvu, študiju, meditacijah in sposobnosti vodenja redovne skupnosti menihov ter širše laične skupnosti.

Politična vloga in izgnanstvo

Dalajlama je bil med 17. stoletjem in letom 1959 vodja tibetanske vlade. Pozimi so dalajlame bivali v palači Potala. Poleti so bili v palači Norbulingka. Ti dve palači sta v Lhasi v Tibetu. Leta 1959 je moral dalajlama pobegniti iz Tibeta v Dharamsalo v Indiji. To je še danes njegovo oporišče.

Po izgnanstvu je Tenzin Gyatso organiziral tibetansko skupnost v izgnanstvu in ustanovil izobraževalne, kulturne in zdravstvene ustanove ter prispeval k ustanovitvi delujoče protivladne strukture, znane kot Centralna tibetanska uprava (CTA). V mednarodnem prostoru je postal glasnik tibetanske zahteve po ohranjanju kulture, samoupravi in človekovih pravicah.

Sodobne pobude in priznanja

Sedanji dalajlama je njegova svetost Tenzin Gyatso. Njegovo prizadevanje za nenasilje, dialog in medversko razumevanje je pritegnilo svetovno pozornost. Leta 1989 je prejel Nobelovo nagrado za mir za svoje dolgoletno nenasilno prizadevanje za rešitev tibetanskega vprašanja in zaščito človekovih pravic brez uporabe sile.

V zadnjih desetletjih se je osredotočal na širjenje budističnih naukov, etike sočutja, okoljsko ozaveščanje in medkulturni dialog. Hkrati je spodbujal sodobno izobraževanje tibetanske mladine v izgnanstvu.

Imenovanje naslednika in sodobne težave

V preteklosti je naziv uradno potrdil tudi kitajski cesar. Dalajlama je pojasnjen v etimologiji: "Dalaj" izvira iz mongolščine in pomeni "ocean", "lama" pa iz tibetanščine in pomeni "najvišje načelo". Leta 1653, v času dinastije Qing, je kitajski cesar ta naziv prvič odobril dalajlami V.

Po smrti 14. dalajlame obstaja politično in versko vprašanje, kdo bo pooblaščen za naslednika. Kitajska vlada vztraja, da ima pravico potrditi naslednjo inkarnacijo, medtem ko tibetanci v izgnanstvu in mnogi budisti menijo, da je to notranja verska zadeva. Dalajlama je sam napovedal različne možnosti – med drugim možnost, da se ne bo več reinkarniral, da se bo reinkarnacija zgodila zunaj Tibeta ali da bo postopek potekal drugače, kar bi preprečilo politično vmešavanje.

Pomen za svet in za Tibet

  • Verski pomen: ohranjanje budističke tradicije Gelug in vodenje budističnih skupnosti.
  • Kulturni pomen: zaščita tibetanskega jezika, kulture in književnosti v izgnanstvu.
  • Politični pomen: simbol enotnosti in zahteva po avtonomiji oziroma zaščiti pravic Tibetancev v okviru Kitajske.
  • Globalni pomen: promotor nenasilja, sočutja, medverskega dialoga in človekovih pravic.

Kratek časovni pregled

  • 1391 – zgodnje korenine dalajlamske linije (tradicionalno število izvolitev sega do tega obdobja).
  • 17. stoletje – povečanje politične moči dalajlam; izgradnja Potal-e in utrditev vloge v Tibetu.
  • 1950–1951 – poskusi prerazporeditve moči v odnosu do Kitajske; nasilen odpor in napetosti v petdesetih.
  • 1959 – pobeg dalajlame v izgnanstvo v Dharamsalo, ustanovitev tibetanske uprave v izgnanstvu.
  • 1989 – Nobelova nagrada za mir (Tenzin Gyatso).
  • 2011 – prenos politične oblasti z dalajlame na izvoljeno vodstvo tibetanske izgnanske uprave (sikyong), kar je korak k ločitvi verske in svetovne vloge.

Dalajlama ostaja ena najbolj prepoznavnih verskih osebnosti na svetu, hkrati pa je simbol in politični oslon za mnoge Tibetance. Njegova prihodnost in vprašanje nasledstva ostajata kompleksni zaradi političnih pritiskov, verskih tradicij in spreminjajoče se mednarodne situacije.