Gelug (Gelug‑pa): tibetanska šola budizma Je Tsongkhape
Gelug ali Gelug-pa je šola tibetanskegabudizma, ki jo je ustanovil Je Tsongkhapa (1357-1419), filozof in tibetanski verski voditelj. Prvi samostan, ki ga je ustanovil, je bil v Gandenu in še danes je Ganden Tripa nominalni vodja šole, čeprav je njena najbolj znana oseba dalajlama. Obstajajo tudi drugi mojstri Gelug, kot sta Trijang Rinpoče in Ling Rinpoče.
Tsongkhapa je bil velik promotor učenja Kadampa (Bka'-gdams-pa) in mahāyāna načela univerzalnega sočutja kot temeljne duhovne usmeritve. To je združil z močnim poudarkom na razvijanju poglobljenega vpogleda v nauk o praznini, kot sta ga učila indijska mojstra Nāgārjuna (2. stoletje) in Candrakīrti (7. stoletje). Tsongkhapa je dejal, da morata ta dva vidika duhovne poti, sočutje in vpogled v modrost, koreniniti v veliki želji po osvoboditvi, ki jo poganja pristen občutek odpovedi. To je imenoval "trije glavni vidiki poti" in dejal, da je treba na podlagi teh treh vidikov stopiti na globoko pot budizma vajrayāna.
Osrednji nauk šole Gelug so stopnje poti (lamrim), ki temeljijo na učenju indijskega mojstra Atiše (okoli 11. stoletja), in sistematično gojenje pogleda na praznino. To je združeno z jogami najvišjih božanstev joga tantre, kot so Guhyasamāja, Cakrasaṃvara, Yamāntaka in Kālacakra, kjer je ključni poudarek na neposredni izkušnji združitve blaženosti in praznine.
Zgodovina in širjenje
Gelug se je razvil v poznem srednjem veku Tibeta kot gibanje za prenovo učenja in redovne discipline. Je Tsongkhapa je združeval strogo vinayo (samostanska pravila), logično filozofsko preučevanje in tantrične prakse. Glavna samostana, ki sta prispevala k razvoju Gelug, sta bila Ganden (ustanovljen od Tsongkhape), Sera in Drepung. V 17. stoletju je Gelug pridobil tudi politično moč: s pomočjo mongolskih zaveznikov je Dalajlama postal de facto vodja Tibeta, kar je vplivalo na politično strukturo regije v naslednjih stoletjih.
Učinek učenja in institucionalna struktura
Gelug je znan po strogi monastični organizaciji in poudarku na študiju. Ključne sestavine izobraževanja vključujejo:
- študij vinaye (samostanskih pravil),
- logiko in filozofijo (zlasti madhjamaka šola),
- praksu bodhisattva in razvijanje bodhicitte (miselnosti za dobrobit vseh bitij),
- tantrične prakse, ki zahtevajo iniciacijo (empowerments) in vodstvo izkušenega vajrāna učitelja.
Glavni nauki in prakse
Osrednji praktični pristopi Gelug so:
- Lamrim (stopnje poti): sistematična predstavitev vajrayāna in mahāyāna prakse od osnov za laike do najvišjih vajrāna praks;
- Tri glavne vidike poti: renunciacija (odpoved), bodhicitta (sočutje in želja po osvoboditvi za dobrobit vseh) ter vpogled v praznino – to je jedro Tsongkhapinega nauka;
- Tantrične joge: prakticiranje jog tantričnih božanstev (npr. Guhyasamāja, Cakrasaṃvara, Yamāntaka, Kālacakra) s ciljem združitve blaženosti in praznine v neposredni izkušnji;
- Debata in logika: redne javne debate so osrednji del izobraževanja, pomagajo utrditi razumevanje filozofskih stališč in razviti analitično modrost;
- Vinaya: stroga disciplina in moralna čistost so temelj samostanskega življenja Gelug šole.
Tekstovna zapuščina
Tsongkhapa je napisal vrsto temeljnih del, med katerimi izstopa Lamrim Chenmo (Velika razlaga stopnje poti), kjer sistematično predstavi pot od osnovnega etičnega življenja do naprednih meditativnih in tantričnih praks. Šola tudi obsežno komentira dela indijskih mojstrov Nāgārjune in Candrakīrtija ter gradi na njihovi madhjamaka filozofiji.
Sodobni pomen in razširjenost
Gelug je danes ena vodilnih tibetanskih tradicij po vsem svetu. Po izseljenju tibetanske elite v drugi polovici 20. stoletja in s širjenjem tibetanske budistične tradicije v zahod, so mnogi samostani in učitelji Gelug nadaljevali učenje v Aziji, Evropi, Ameriki in drugod. 14. Dalajlama, rojen kot član tradicije Gelug, je postal najprepoznavnejši predstavnik tibetanskega budizma v sodobnem svetu. Hkrati Gelug ohranja tradicionalne ustanove v Tibetu, Indiji, Nepalu in Mongoliji.
Opombe o praksi in zahtevah
Prakse Gelug, še posebej tantrične, pogosto zahtevajo posvetovanje s kvalificiranim učiteljem ter prehod skozi iniciacije in pripravne vaje. Samostanski način življenja in akademski študij sta zahtevna in namenjena tistim, ki se želijo poglobiti v študij in meditacijo. Za laike so prilagojene različne prakse lamrim in lojong (vaje za kultivacijo sočutja), ki prinašajo duhovne koristi tudi ob ne-monastičnem življenju.
Skupaj Gelug predstavlja kombinacijo strogosti v disciplini, intelektualne globine in kompleksnih meditativnih metod, s poudarkom na etiki, sočutju in vpogledu v naravo resničnosti.
Kip Je Tsongkhape, ustanovitelja šole Gelugpa, na oltarju v njegovem templju (rojstnem kraju) v samostanu Kumbum v bližini Xininga, Qinghai (Amdo), Kitajska. Fotografija pisatelja Maria Biondija, 7. julij 2006
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je ustanovil šolo Gelug tibetanskega budizma?
O: Šolo tibetanskega budizma Gelug je ustanovil Je Tsongkhapa.
V: Kateri samostan je ustanovil Je Tsongkhapa?
O: Je Tsongkhapa je ustanovil prvi samostan Gelug v Gandenu.
V: Kdo je nominalni vodja šole Gelug?
O: Nominalni vodja šole Gelug je Ganden Tripa.
V: Kaj so po Tsongkhapi "trije glavni vidiki poti"?
O: "Trije glavni vidiki poti" po Tsongkhapi so sočutje, vpogled v modrost in pristen občutek za odpovedovanje.
V: Kateri so osrednji nauki šole Gelug?
O: Osrednji nauki šole Gelug so stopnje poti (lamrim), ki temeljijo na učenju indijskega mojstra Atišija, in sistematično gojenje pogleda na praznino.
V: Katere nauke indijskih mojstrov je Tsongkhapa poudarjal v svojih učenjih?
O: Tsongkhapa je v svojih učenjih poudarjal nauke indijskih mojstrov Nāgārjune in Candrakīrtija.
V: Katere joge so v šoli Gelug združene s stopnjami poti?
O: V šoli Gelug se s stopnjami poti združujejo joge najvišjih božanstev joga tantre, kot so Guhyasamāja, Cakrasaṃvara, Yamāntaka in Kālacakra.
