Tibetanski budizem: definicija, zgodovina in ključna učenja
Tibetanski budizem: poglobljen vodnik – definicija, zgodovina in ključna učenja ter prakse Vajrayāna, Mahāyāna in Pratimokše za razumevanje tibetanske duhovnosti.
Tibetanski budizem (tibetansko: བོད་བརྒྱུད་ནང་བསྟན།; kitajsko: 藏传佛教) je budistični nauk iz Tibeta. Je del budizma mahajana in je ena od treh glavnih vej, ki se še danes prakticirajo. Drugi dve sta hanski budizem in theravada. Najbolj razširjen je v Himalaji, Srednji Aziji in Sibiriji.
Vključuje vse budistične nauke (ali "tri veje"). Vse tradicije tibetanskega budizma prakticirajo zaobljube moralne discipline (Pratimokša) vozila poslušalca (Shrāvakayāna), zaobljube univerzalne osvoboditve in filozofije velikega vozila (Mahāyāna) ter zaobljube in posebne metode vozila skrivne mantre (Vajrayāna).
Osnovna opredelitev in značilnosti
Tibetanski budizem združuje filozofsko tradicijo Mahāyāne in esoterične prakse Vajrayāne. Poudarja dve ključni usmeritvi: modrost (vpogled v sunyatā oziroma praznost) in sočutje (bodhicitta). Posebnost je bogata ritualna praksa, uporaba mantre, vizualizacije božanstev, meditativnih tehnik ter močna vloga duhovnih učiteljev (lam). Sistem prakse pogosto poteka po stopnjah, ki vključujejo etiko, študij, meditacijo in tantrične metode.
Zgodovina na kratko
Budizem je v Tibet prišel postopoma v več fazah: prvi stiki segajo v 7. stoletje, večji prevodi sutr in traktatov pa so potekali v 8.–11. stoletju, ko so tibetanski učenjaki prevajali indijske spise. V 11.–12. stoletju je prišlo do obnove in širjenja novih šol ter tantričnih tradicij. V poznejših stoletjih so nastale glavne šole tibetanskega budizma, razvili so se monastični sistemi, univerze in močna linija tulkujev (reinkarniranih učiteljev).
Glavne šole
- Nyingma – najstarejša tradicija, povezana s starimi tantričnimi besedili in prakso terma (odkritjem skritih naukov).
- Kagyu – poudarja neposredno prenos iz učitelja na učenca in meditativne prakse kot so Mahamudra; znana je tudi po liniji velikih meditativnih mojstrov.
- Sakya – prepoznavna po močni scholastični tradiciji in posebnih tantričnih ciklih, povezana z družinsko linijo učiteljev.
- Gelug – reformirana šola, ustanovljena v 14. stoletju, ki je poudarjala monastično disciplino in filozofsko izobrazbo; iz te šole izhaja tudi položaj Dalaj Lame.
Ključna učenja in prakse
- Vajrayāna – tantrične metode, kjer so mantre, mudre, mandale in vizualizacije sredstvo hitrejšega napredka proti razsvetljenju.
- Deity yoga – meditacija s preobrazbo v božanstvo kot način preoblikovanja karmičnih navad.
- Guru-jeva predanost – odnos med učencem in duhovnim voditeljem je centralen; prenos iniciacij (wang) in osebno usmerjanje sta bistvena.
- Študij in filozofija – sistematičen študij sutr, komentarjev in filozofskih šol (npr. Madhyamaka, Yogacara).
- Etika in zaobljube – pratimokša (monaške zaobljube), bodhisattva-zaobljube in tantrične zaobljube (samaya) regulirajo prakso.
Besedila in učenje
Temeljna besedila vključujejo Kangyur (prevodi besed Buddhe) in Tengyur (komentarji indijskih in tibetanskih učiteljev). Poleg tega obstajajo številni cikli tantričnih tekstov, terma besedila in komentarji, ki jih pišejo ali odkrivajo veliki učitelji skozi zgodovino.
Kultura, umetnost in rituali
Tibetanski budizem je močno prepleten z vizualno umetnostjo in rituali: thangka-slike, mandale, obredi z zvonci in vaji (vajra), molilni stroji (prayer wheels), zastave, mani-kamni, chorten (stupa) in obsežno liturgijo. Prav tako ima razvit sistem tradicionalne medicine (Sowa Rigpa) ter bogato liturgično glasbo in poezijo.
Institucije in vloga lam
Monaški samostani so bili centri učenja, meditacije in družbenega življenja. Sistem tulkujev omogoča prepoznavanje reinkarnacij pomembnih učiteljev, kar daje kontinuiteto linij. V zadnjem stoletju so položaj in vpliv vodilnih osebnosti, kot je Dalaj Lama, oblikovali tudi politično in kulturno identiteto Tibetancev.
Sodobni razvoj in izzivi
Tibetanski budizem se je po dogodkih sredine 20. stoletja razširil v izseljenstvu, zlasti v Indiji, Nepalu, Evropi in Severni Ameriki. To je privedlo do širjenja praks in prilagoditev zahodnemu občinstvu, hkrati pa tudi do izzivov kot so komercializacija, izguba tradicionalnih izobraževalnih struktur in politični pritiski v Tibetu. Poleg tega sodobne okoljske spremembe in migracije vplivajo na skupnosti, medtem ko številni učitelji delajo na prenovi in ohranjanju tradicije v sodobnem kontekstu.
Zaključek
Tibetanski budizem je bogata, kompleksna in dinamična tradicija, ki povezuje strogo filozofsko analizo z intenzivnimi meditativnimi in ritualnimi praksami. Njegov vpliv presega geografske meje in vključuje verske, kulturne in socialne plasti, zaradi česar ostaja pomemben del svetovnega budističnega dedovanja.
Zgodovina
V 7. stoletju se je Songtsen Gampo poročil z dvema budistoma: Wencheng in nepalsko princeso Bhrikuti. Pomagala sta širiti budistične nauke v Tibet. Budizem se je združil z lokalnimi religijami bön v Zhangzhungu in ustvaril novo vrsto budizma: Tibetanski budizem. Tibetanci so začeli prevajati besedila iz sanskrta in kitajščine ter začeli pisati nekatera lastna besedila. V 8. stoletju je indijski učitelj Padmasambhava v času, ko je bil tibetanski kralj Trisong Detsen, prinesel nekaj več budizma. Napisal je tudi več pomembnih besedil. []
V 11. stoletju je tibetanski budizem močno vplival na ljudstva Srednje Azije, Mongolije in Mandžurije. Zelo priljubljen je bil v času mongolske dinastije Yuan in mandžurske dinastije Qing na Kitajskem.
Šole tibetanskega budizma
Tibetanski budizem ima štiri glavne šole. Za dve od teh šol je pomembnejša praksa, za dve pa sholastika (študij filozofije). Štiri šole so:
- Nyingma, Starodavni, najstarejši in prvotni red, ki ga je ustanovil Padmasambhava. Ta šola spada v tradicijo prakse.
- Kagju, ustna linija, ima eno glavno podvrsto (Dagpo Kagju) in eno manjšo podvrsto (Shangpa Kagju). Ta šola spada v tradicijo prakse.
- Sakja, Siva zemlja, ki jo vodi trizin Sakja, ustanovil pa jo je Khon Konchog Gyalpo, učenec velikega prevajalca Drokmija Lotsawe. Ta šola spada v učno tradicijo.
- Gelug, pot kreposti, znana tudi pod imenom rumeni klobuki, katere duhovni vodja je Ganden Tripa, časni vodja pa dalajlama, ki je bil vladar Tibeta od sredine 17. do sredine 20. stoletja. Ta šola spada v znanstveno tradicijo.
| Nyingma | Kagju | Sakja | Gelug | Jonang |
| Stari prevod | Nov prevod | Nov prevod | Nov prevod | Nov prevod |
| Razvit v 8. stoletju | Posredoval ga je Marpa v 11. stoletju. Dagpo Kagju je v 12. stoletju ustanovil Gampopa. | Samostan Sakja, ustanovljen leta 1073. | Nastal je leta 1409 z ustanovitvijo samostana Ganden | Izvira iz 12. stoletja |
| Red Hat | Red Hat | Red Hat | Rumeni klobuk | Red Hat |
| Poudarja dzogčen in njegova besedila | Poudarja Mahamudro in šest dharm Narope | dajejo prednost Hevajra tantri kot osnovi svojega sistema Lamdre | Osredotoča se na Guhyasamāja tantro, Cakrasamvara tantro in Kalacakra tantro | Osredotoča se na Kalakra tantro in Ratnagotravibhāgo |
| Ključne osebnosti iz te linije so Śāntarakṣita, Garab Dorje, Vimalamitra, Padmasambhava in Longčenpa. | Ključne osebnosti so Maitripada, Naropa, Tilopa, Marpa, Milarepa in Gampopa. | Ključne osebnosti so Naropa in Ratnākaraśānti, ustanovitelj Drogmi, Khon Konchog Gyalpo, Sakya Pandita in Gorampa. | Ključne osebnosti so Atisa, njegov učenec Dromtön, ustanovitelj Geluga, Džé Tsongkhapa, in dalajlame. | Ključne osebnosti so Yumo Mikyo Dorje, Dolpopa in Taranatha. |
Nauki
Nekateri nauki tibetanskega budizma so mahamudra, šest jog Narope in dzogčen.
Jezik
Klasična tibetanščina je glavni jezik Tibetancev. Besedila pa so bila prevedena tudi v mongolski, mandžurski in kitajski jezik.
Samostani (kraji čaščenja)
Menihi so bili temelj budizma v Tibetu. V Tibetu je bilo več kot 6 000 samostanov, vendar so jih med kulturno revolucijo skoraj vse uničile kitajske rdeče garde. Večina večjih samostanov je bila vsaj delno obnovljena, medtem ko številni drugi ostajajo v ruševinah.
Samostan Lamayuru.
Danes
Danes je tibetanski budizem razširjen po vsem vzhodnem svetu, razen v jugovzhodni Aziji. Prakticirajo ga na Tibetanski planoti, v Nepalu, Butanu, Mongoliji, Kalmukiji, Sibiriji, na ruskem Daljnem vzhodu, na severovzhodu Kitajske in v Arunačal Pradešu. Je državna religija Butana. V indijskih regijah Sikkim, Ladakh, Himačal Pradeš in Zahodna Bengalija prav tako živi veliko tibetanskih budistov. Skupnosti so tudi v južni Indiji.
Tibetanski budizem se je razširil na Zahod in po vsem svetu. Med znanimi praktiki so Brandon Boyd, Richard Gere, Adam Yauch, Jet Li, Jackie Chan, Sharon Stone, Allen Ginsberg, Philip Glass, Mike Barson in Steven Seagal.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je tibetanski budizem?
O: Tibetanski budizem je veja budizma mahajana, ki izvira iz Tibeta in je ena od treh glavnih vej, ki se prakticirajo še danes.
V: Kateri sta drugi dve glavni veji budizma, ki se izvajata še danes?
O: Drugi dve glavni veji budizma, ki se izvajata še danes, sta hanski budizem in theravada.
V: Kje je tibetanski budizem najbolj razširjen?
O: Tibetanski budizem se najpogosteje prakticira v Himalaji, Srednji Aziji in Sibiriji.
V: Kaj vključuje tibetanski budizem?
O: Tibetanski budizem vključuje vse budistične nauke, znane tudi kot "tri vozila".
V: Katere zaobljube prakticirajo vse tradicije tibetanskega budizma?
O: Vse tradicije tibetanskega budizma prakticirajo zaobljube moralne discipline (Pratimokša) vozila poslušalca (Shrāvakayāna); zaobljube univerzalne osvoboditve in filozofije velikega vozila (Mahāyāna); ter zaobljube in posebne metode vozila skrivne mantre (Vajrayāna).
V: Kaj je vozilo Shrāvakayāna?
O: Vozilo Shrāvakayāna je vozilo poslušalca, ki se osredotoča na posameznikovo osvoboditev od trpljenja.
V: Kaj je vozilo vadžrajana?
O: Vajrayāna vozilo je vozilo skrivne mantre, ki vključuje uporabo posebnih metod in obljub za dosego razsvetljenja.
Iskati