Mandžurščina — izumirajoči tunguzijski jezik Mandžujev

Mandžurščina — kritično ogrožen tunguzijski jezik Mandžujev: zgodovina, upad govorcev in prizadevanja za ohranitev jezika, ki ga danes govori le peščica ljudi.

Mandžujski jezik je tunguzijski jezik, ki je bil materni jezik Mandžujev pred dinastijo Qing in med njo. Mandžujci so etnična manjšina na Kitajskem, ki je leta 1644 strmoglavila dinastijo Ming in prevzela državo. Ko so zavladali, so ustanovili dinastijo Qing. Mandžujci uporabljajo različico mongolske pisave, ki je bila spremenjena, da bi bolje ustrezala jeziku. Prvih 200 let je bil ta jezik uradni jezik na dvorih, čeprav so navadni ljudje še vedno govorili kitajsko. Vendar je sredi 19. stoletja postalo bolj običajno, da so mandžujski plemiči govorili kitajščino kot svoj prvi jezik. Zadnji kitajski cesar, Aisin Gioro Puyi, je znal zelo malo mandžurščine in je kot prvi jezik govoril kitajsko. Kljub temu se je v uradnih dokumentih vse do konca cesarske Kitajske poleg kitajščine še vedno pisala tudi mandžurščina. Čeprav na Kitajskem danes živi 10 milijonov Mandžujev, mandžujščino danes govori le še 20 ljudi. Zato je mandžujščina kritično ogrožen jezik. Skoraj vsi Mandžujci danes govorijo mandarinsko kitajščino kot prvi jezik.

Zgodovina in družbeno ozadje

Mandžurščina je bila v času dinastije Qing (1644–1912) jezik uprave in vojske. V uradnih arhivih in administrativnih dokumentih iz tistega časa najdemo obsežne zapise v mandžurščini, kar omogoča raziskovanje jezika in zgodovine. V 19. stoletju pa je zaradi povezav z večino prebivalstva in administrativnih razlogov pri višjih slojih začel prevladovati mandarinski kitajski, kar je sprožilo postopno jezikovno preobrazbo številnih mandžujskih skupnosti.

Jezikovna klasifikacija in sorodstvo

Mandžurščina spada v skupino tunguzijskih jezikov (južni tunguzijski niz). Sorodni jeziki so npr. sibe (xibe) in nekateri drugej severni tunguzijski jeziki, kot sta evenkijščina in evenski jeziki. Poseben primer je Xibe (Sibe), ki ga govori skupnost v Xinjiangu in je jezikovno zelo podoben mandžurščini; zaradi zgodovinskih premestitev so Xibe ohranili jezik v večjem obsegu kot večina mandžujskih skupnosti na vzhodu Kitajske.

Jezikovne značilnosti

• Mandžurščina je aglutinativen jezik z vrstnim redom besed SOV (predmet – glagol).
• Uporablja složen sklonoskladenjski sistem z različnimi priponami za izražanje sklonov in vztajev.
• Fonologija in morfologija kažeta vplive in primerjave z drugimi tunguzijskimi jeziki; ima tudi značilnosti, ki se razlikujejo od kitajskih jezikov (tonov običajno ni).

Pisava

Mandžurščina se tradicionalno piše z nadpisano vertikalno pisavo, ki izhaja iz mongolske pisave, vendar je bila prilagojena za mandžurščino in razširjena z dodatki za izgovorjavo. Ta pisava je bila v uradni rabi na dvoru in v upravi. V sodobnem obdobju raziskovalci uporabljajo tudi latinico za transkripcijo in fonetično zapisovanje.

Upad in stanje ogroženosti

Mandžurščina je danes klasificirana kot kritično ogrožen jezik. Večina preostankov govorcev so starejši ljudje z omejenim spletnim ali pisnim znanjem, medtem ko mlajše generacije preidejo na mandarinski kitajski kot prvi jezik. Kljub temu pa obstajajo različne ocene števila govorcev; nekateri viri navajajo le nekaj deset fluentnih govorcev, od tega le peščico, ki mandžurščino še uporabljajo kot materni jezik. Poleg tega ima veliko število Mandžujev danes le pasivno znanje ali sporadične fraze.

Oživljanje in ohranjanje

V zadnjih desetletjih so se pojavile pobude za oživljanje mandžurščine, ki vključujejo:

• akademske raziskave in izdaje slovarjev ter slovnic;
• univerzitetni tečaji in programi jezikovnega pouka;
• lokalne in kulturne iniciative, delavnice in poletne šole za otroke mandžujskega porekla;
• digitalni projekti, snemanje govorcev in dostop do arhivskih besedil, ki olajšajo učenje in dokumentacijo.

Primer uspeha pri ohranjanju jezikovnega materiala je obsežna dokumentacija iz obdobja Qing, ki omogoča zgodovinsko-rekonstrukcijska dela. Pomembno vlogo igrajo tudi skupnosti Xibe, ki so ohranile sorodne jezikovne oblike in tako nudijo dragocen vzorec za primerjavo in učenje.

Pomembnost ohranjanja

Ohranitev mandžurščine ni pomembna le zaradi lingvistične raznolikosti, ampak tudi zaradi kulturnega in zgodovinskega pomena: jezik nosi dokumente, pesmi, pravne in administrativne zapise ter tradicionalno znanje, ki prispevajo k razumevanju preteklosti regije in identitete Mandžujev.

Kje iskati dodatne informacije

• akademske publikacije o tunguzijskih jezikih in jezikoslovnih raziskavah;
• digitalne arhive in muzejski fondi, ki hranijo mandžurske rokopise;
• jezikovni tečaji in organizacije za ohranjanje manjšinskih jezikov.

Čeprav je položaj mandžurščine resno ogrožen, trajajo prizadevanja za dokumentacijo in oživitev jezika. Ohranjanje jezika zahteva sodelovanje raziskovalcev, skupnosti in institucij, da bi prihodnjim generacijam omogočili dostop do tega pomembnega dela kulturne dediščine.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je mandžujski jezik?

V: Kdo so Mandžujci?

V: Kakšno pisavo uporablja mandžujski jezik?

V: Ali je bil mandžujski jezik uradni jezik v času dinastije Qing?

V: Ali so mandžujski plemiči govorili kitajsko?

V: Kdo je bil zadnji kitajski cesar in kateri je bil njegov prvi jezik?

V: Koliko ljudi danes govori mandžurščino in kakšen je njen status?

Išči po črki