Mongolska pisava
Mongolska pisava je bila prvi pisalni sistem, ki se je uporabljal za zapisovanje mongolskega jezika. Podobna je arabski abecedi, saj gre za kurzivno pisavo ali pisavo, pri kateri se vse črke v besedi vedno dotikajo druga druge in se spreminjajo glede na to, ali je črka na začetku, sredini ali koncu besede. Je navpično zapisan sistem, kar pomeni, da se piše od zgoraj navzdol, in je edini navpični sistem pisave, ki se bere od leve proti desni (vsi drugi navpični sistemi, kot sta kitajski in korejski, se berejo od leve proti desni). Poleg cirilice je eden od dveh pisnih sistemov, ki se uporabljata za zapis mongolskega jezika v neodvisni državi Mongoliji (ki se včasih imenuje Zunanja Mongolija, da bi jo ločili od Notranje Mongolije), in edini pisni sistem za zapis jezika v kitajski avtonomni regiji Notranja Mongolija. Uporablja se tudi za pisanje več drugih mongolskih in tunguščanskih jezikov, kot so burjatščina, kalmikščina, oiratščina, mandžujščina in sibeščina.
Menijo, da je mongolska pisava navpična zato, da jo je bilo mogoče zlahka napisati na vrat konja, ki je bil zelo pomemben del mongolske kulture. Leta 1208 je Džingiskan ujel ujgurskega pisarja po imenu Tatar-Tonga in ga prisilil, da je abecedo svojega maternega jezika, staro ujgursko abecedo, uporabil za pisanje mongolskega jezika. Abeceda se ni dobro prilegala mongolskemu jeziku in se je bilo težko naučiti tudi za rojene govorce mongolskega jezika.
Leta 1941, nekaj desetletij po tem, ko je Mongolija postala komunistična država, je mongolsko pisavo nadomestila cirilica, verjetno zaradi vpliva komunistične zaveznice, Sovjetske zveze. Po padcu komunizma je Mongolija poleg cirilice uradno uvedla tudi mongolsko pisavo, da bi oživila mongolsko kulturo. Vendar je cirilica še vedno bolj razširjena zaradi pomanjkanja izobraževanja o mongolski pisavi, pomanjkanja denarja za njeno podporo in težav pri pisanju v mongolščini na računalniku. Poleg tega lahko več Mongolov bere cirilico kot mongolsko pisavo. Po drugi strani pa v Notranji Mongoliji večina etničnih Mongolov ne pozna cirilice in lahko berejo le v mongolski pisavi.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je mongolska pisava?
O: Mongolska pisava je prvi pisalni sistem, ki se je uporabljal za zapisovanje mongolskega jezika. To je kurzivni sistem pisanja, kar pomeni, da se vse črke v besedi vedno dotikajo druga druge in se spreminjajo glede na to, ali je črka na začetku, sredini ali koncu besede. Prav tako se piše navpično od zgoraj navzdol in od leve proti desni, zaradi česar je edinstven v primerjavi z drugimi navpičnimi sistemi pisanja, kot sta kitajščina in korejščina.
V: Katere jezike piše mongolska pisava?
O: Poleg mongolskega jezika se lahko mongolska pisava uporablja tudi za pisanje več drugih mongolskih in tunguzijskih jezikov, kot so burjatščina, kalmikščina, oiratščina, mandžujščina in xibe.
V: Kako je Džingiskan vplival na razvoj mongolske pisave?
O: Leta 1208 je Džingiskan ujel ujgurskega pisarja po imenu Tatar-Tonga in ga prisilil, da je abecedo svojega maternega jezika (staro ujgursko abecedo) uporabil za pisanje mongolskega jezika. To ni bilo uspešno, saj se ni dobro ujemala z jezikom in se je bila za domače govorce težko učljiva.
V: Zakaj je Mongolija sprejela cirilico?
O: Ko je Mongolija leta 1941 postala komunistična država, je cirilica nadomestila mongolsko pisavo verjetno zaradi vpliva komunistične zaveznice - Sovjetske zveze.
V: Ali je danes cirilica bolj razširjena kot tradicionalna mongolska pisava?
O: Da - zaradi pomanjkanja izobraževanja o tradicionalnem načinu pisanja, pomanjkanja denarja za podporo in težav pri pisanju v tradicionalnem slogu na računalnikih lahko danes več ljudi bere cirilico kot tradicionalno mongolsko pisavo.
V: Ali Notranja Mongolija uporablja obe pisavi ali samo eno?
O: V Notranji Mongoliji večina etničnih Mongolov ne zna brati cirilice, zato za branje uporabljajo samo tradicionalno mongolsko pisavo.
