Avtonomne regije Kitajske: Guangxi, Notranja Mongolija, Tibet, Xinjiang, Ningxia

Odkrijte pet kitajskih avtonomnih regij — Guangxi, Notranja Mongolija, Tibet, Xinjiang, Ningxia: zgodovina, kultura, jezikovne posebnosti in življenje etničnih manjšin.

Avtonomne regije na Kitajskem so območja, na katerih živi veliko število etničnih manjšin. Njihova lokalna uprava je podobna pokrajini, vendar so za razliko od pokrajin manjšinski jeziki pogosto uradni poleg kitajskega, nekateri zakoni pa so napisani tako, da ustrezajo potrebam manjšinskih skupin. Pet kitajskih avtonomnih regij je avtonomna regija Guangxi Zhuang, avtonomna regija Notranja Mongolija, tibetanska avtonomna regija, ujgurska avtonomna regija Xinjiang (Vzhodni Turkestan) in huijevska avtonomna regija Ningxia. Njihova skrajšana imena so Guangxi, Notranja Mongolija, Tibet, Xinjiang in Ningxia. Največje manjšine v vsaki od teh regij so Čuangi, Mongoli, Tibetanci, Ujguri in Hui.

Pravna podlaga in pomen avtonomije

Avtonomne regije v Ljudski republiki Kitajski temeljijo na sistemu, ki ga ureja Zakon o regionalni narodnostni avtonomiji. Te regije imajo enako upravno raven kot pokrajine, vendar imajo po zakonu določene posebne pristojnosti za varstvo pravic narodnostnih manjšin: možnost uporabe manjšinskih jezikov v izobraževanju in upravi, prilagoditve nekaterih lokalnih predpisov ter večji delež predstavnikov manjšin v lokalnih ljudskih kongresih in vladnih organih. V praksi se obseg avtonomije razlikuje med regijami in je odvisen od številnih političnih, gospodarskih in varnostnih dejavnikov.

Guangxi

Lokacija in narava: Avtonomna regija Guangxi se nahaja na jugu Kitajske ob meji z Vietnamom. Pokrajina je znana po subtropskem podnebju in značilnih kraških pokrajinah (znanih prizorih v okolici Guilina).

Kultura in prebivalstvo: Največja narodnostna skupina so Čuangi (Zhuang), ki imajo bogato ljudsko glasbeno in ustno izročilo. Lokalne tradicije, festivalu in etnična glasba so pomembni del kulturne identitete.

Gospodarstvo: Gospodarstvo temelji na kmetijstvu (riž, sadje, sladkorna trst), pridelavi, turizmu in čezmejni trgovini z jugovzhodno Azijo.

Notranja Mongolija

Lokacija in pokrajina: Notranja Mongolija leži na severu Kitajske in vključuje obsežne stepne in polstepne površine. Regija meji na mongolsko republiko in je geografsko med prehodnimi pasovi Azije.

Kultura in način življenja: Mongolska dediščina je močno prisotna: nomadske in polnomadske tradicije, jahalne in pastirske veščine ter bogata ljudska poezija. Regija je pomembno središče mongolskega jezika in kulturnih praks v okviru Kitajske.

Gospodarstvo: Poleg tradicionalnega živinorejstva je gospodarstvo preoblikovano z rudarstvom (premog, kovine), težko industrijo in urbanizacijo. V mestih kot je Hohhot se razvijajo tudi storitve in izobraževanje.

Tibet

Geografija in demografija: Tibetanska avtonomna regija leži na tibetanski planoti, z eno najvišjih povprečnih nadmorskih višin na svetu. Glavno mesto Lhasa je središče verskega in kulturnega življenja.

Kultura in religija: Tibetanska kultura je globoko prepletena s tibetanskim budizmom; pomembni spomeniki vključujejo Potala, samostane in verske praznike. Jezik, verske prakse in tradicionalne oblika gospodarstva (pašna reja) so ključni elementi identitete Tibetancev.

Politični in družbeni okvir: Vzporedno z gospodarskim razvojem je Tibet tudi predmet političnih in mednarodnih razprav o kulturni dediščini, verski svobodi in stopnji avtonomije. Vlada izvaja politike razvoja in modernizacije, hkrati pa obstajajo zahtevki posameznih skupin za večjo kulturno in versko zaščito.

Xinjiang

Lokacija in pomen: Ujgurska avtonomna regija Xinjiang se razprostira na skrajnem severozahodu Kitajske in je ena največjih regij države. Zaradi lege na Svileni poti ima dolgo zgodovino kulturnih stikov med Azijo in Evropo.

Kultura in prebivalstvo: Glavna narodnost je ujgurska (turkofonska, večinoma muslimanska skupnost). Regija je etnično in kulturno raznolika, z bogato lokalno glasbo, plesom, kulinariko in islamsko arhitekturo.

Gospodarstvo: Xinjiang ima velike naravne vire (nafta, plin, premog) in pomembno kmetijsko proizvodnjo (bombaž). Zaradi strateške lege je tudi prometno vozlišče za povezave s Srednjo Azijo.

Varnostna in človekovopravna vprašanja: V zadnjih letih so v Xinjiangu potekale obsežne varnostne operacije in programi, ki so pritegnili pozornost mednarodne skupnosti in povzročili razprave o človekovih pravicah, verski svobodi in preprečevanju radikalizacije. Ta vprašanja so kompleksna in predmet širokih političnih, pravnih in diplomatskih razprav.

Ningxia

Lokacija in značilnosti: Huijevska avtonomna regija Ningxia leži ob reki Rumeni (Huang He) v severozahodni Kitajski. Regija je razmeroma majhna v primerjavi z drugimi avtonomnimi območji.

Kultura in prebivalstvo: Največja narodnost so Hui — kitajsko govoreči muslimani, ki ohranjajo islamske običaje in kulinariko. Mesta regije so znana po halal kulinariki in islamskem kulturnem življenju.

Gospodarstvo: Zaradi razvitega namakalnega kmetijstva ob Rumeni reki so pomembni pridelki, v zadnjih desetletjih pa se razvijata tudi vinogradništvo ter luči in storitve v mestih, kot je Yinchuan.

Zaključek

Avtonomne regije Kitajske predstavljajo raznolik mozaik jezikov, verovanj in življenjskih slogov. Namen avtonomnih ureditev je ohraniti in podpirati narodnostne manjšine, hkrati pa zagotoviti enotno državno upravo in razvoj. V praksi je ravnovesje med kulturno zaščito, gospodarskim razvojem in politično kontrolo predmet stalnih prilagoditev in sporov, tako znotraj Kitajske kot tudi v mednarodnem okviru.

Vprašanja in odgovori

V: Katere so avtonomne regije na Kitajskem?

V: V čem se avtonomne regije razlikujejo od pokrajin?

V: Koliko avtonomnih regij ima Kitajska?

V: Katera so skrajšana imena petih kitajskih avtonomnih regij?

V: Katera etnična manjšina je največja v Guangxi?

V: Katera je največja manjšina v Xinjiangu?

V: Kaj je glavna značilnost lokalne uprave v avtonomnih regijah?

Išči po črki