Avstralska vlada

Zvezna vlada

1. člen avstralske ustave določa demokratično zakonodajno telo, avstralski dvodomni parlament. To so kraljica in dva domova, senat in predstavniški dom. Oddelek 51 ustave določa zakonodajna pooblastila vlade Commonwealtha ter daje določena pooblastila in odgovornosti (t. i. "heads of power") zvezni vladi. Vse preostale odgovornosti obdrži šest zveznih držav. Vsaka država ima svojo ustavo, tako da ima Avstralija sedem suverenih parlamentov, od katerih nobeden ne more prevzeti pristojnosti katerega koli drugega. Vrhovno sodišče Avstralije odloča o vseh sporih med zvezo in državami ali med državami glede njihovih pristojnosti.

Parlament Commonwealtha lahko predlaga spremembe ustave. Da predlogi postanejo zakon, morajo biti predloženi na referendumu vseh Avstralcev, ki imajo volilno pravico. Spremembe morajo dobiti "dvojno večino": večino vseh glasov in večino glasov v večini držav.

Ustava Commonwealtha tudi določa, da se države lahko dogovorijo, da bodo prenesle katero koli od svojih pristojnosti na Commonwealth. To je mogoče storiti s spremembo ustave na referendumu. Pogosteje, če se s tem strinjajo vse države, potem vsi državni parlamenti in parlamenti Commonwealtha sprejmejo zakone, ki omogočajo prenos. Ti zakoni o prenosu imajo lahko "klavzulo o prenehanju veljavnosti". To je del zakona, ki pomeni, da zakon velja le določen čas. Po preteku tega obdobja se ponovno vzpostavi prvotna delitev pristojnosti.

Avstralija ima več ozemelj, od katerih so tri samoupravna: Avstralsko glavno ozemlje (ACT), Severno ozemlje (NT) in otok Norfolk. Zakonodajna telesa teh ozemelj imajo pooblastila, ki jim jih je podelila Zveza. Parlament Commonwealtha ima pravico razveljaviti zakonodajo ozemelj ter podeliti ali odvzeti pooblastila. Avstralski državljani, ki živijo na avstralskem glavnem in severnem ozemlju, so zastopani v parlamentu Commonwealtha, prebivalci otoka Norfolk pa ne.

Druga avstralska ozemlja (Jervis Bay, Božični otok in Kokosovi otoki) niso samoupravna. Namesto tega za ta ozemlja veljajo zvezni zakoni, Božični otok in Kokosovi otoki pa imajo tudi lokalne vlade. Večinoma nenaseljeni otoki Koralnega morja so bili leta 1969 ustanovljeni kot ozemlje Commonwealtha. Otoka Ashmore in Cartier sta ozemlje od leta 1933, ki ga upravljajo zakoni Severnega teritorija.

O zvezni naravi Commonwealtha in strukturi avstralskega parlamenta so potekala dolga pogajanja med kolonijami. Predstavniški dom je izvoljen na podlagi različno velikega števila prebivalcev v zveznih državah. Tako ima Novi Južni Wales 50 poslancev, Tasmanija pa le pet. Senat pa se voli na podlagi enakosti med državami: vse države imajo 12 senatorjev, ne glede na število prebivalcev. Tako so lahko senatorji manjših držav oblikovali večino in spremenili ali celo zavrnili zakone predstavniškega doma. ACT in NT izvolita po dva senatorja.

Tretja raven oblasti po Commonwealthu in državi/ozemlju je lokalna oblast. Te so organizirane kot škofije, mesta ali kraji. Lokalne oblasti sestavljajo izvoljeni predstavniki (odvisno od države znani kot svetniki ali svetniki), ki so običajno zaposleni s krajšim delovnim časom.

Upravo izvajajo tri med seboj povezane vladne veje oblasti:

• Zakonodajna oblast: Parlament Commonwealtha
• Izvršni direktor: Izvršilna oblast: suveren, katerega izvršilno oblast uporabljajo generalni guverner, predsednik vlade, ministri in njihova ministrstva.
• Sodstvo: Višje sodišče Avstralije in druga zvezna sodišča.

Delitev oblasti je načelo, po katerem tri veje oblasti opravljajo svoje dejavnosti ločeno druga od druge:

• zakonodajni organ predlaga zakone v obliki predlogov zakonov. Vzpostavlja pravni okvir za delo drugih dveh vej. Suveren je formalno del parlamenta, vendar pri teh zadevah nima aktivne vloge.
• izvršilna oblast sprejema zakone s kraljevo privolitvijo, upravlja zakone in izvaja naloge, ki so ji dodeljene z zakonodajo.
• sodstvo obravnava zadeve, ki izhajajo iz uporabe prava, pri čemer uporablja tako zakonsko kot običajno pravo. Avstralska sodišča ne morejo dajati svetovalnih mnenj o ustavnosti zakonov
• druge veje oblasti ne morejo vplivati na sodstvo.

Pred sprejetjem zakona o Avstraliji iz leta 1986 in ustrezne zakonodaje v parlamentu Združenega kraljestva je bilo mogoče nekatere avstralske zadeve poslati v končno pritožbo sodnemu odboru tajnega sveta (Judicial Committee of the Privy Council). Zdaj se o avstralski zakonodaji odloča samo v Avstraliji, najvišje pritožbeno sodišče pa je Višje avstralsko sodišče. Odpravljena je bila tudi možnost, da bi britanski parlament sprejemal zakone, s katerimi bi razveljavil avstralsko ustavo.

Zakonodajna služba

Zakonodajna oblast sprejema zakone in nadzoruje dejavnosti drugih dveh vej, da bi jih po potrebi spremenila. Avstralski parlament je dvodomni in ga sestavljajo kraljica, 76-članski senat in 150-članski predstavniški dom. Dvanajst senatorjev iz vsake zvezne države je izvoljenih za šest let na podlagi proporcionalnega zastopanja in enotnega prenosljivega glasu (v Avstraliji znanega kot "preferenčni glas", polovica pa je izvoljena vsake tri leta.

Dva senatorja izvolijo tudi volivci iz Severnega teritorija (vključno z ozemlji v Indijskem oceanu, Božičnim otokom in Kokosovimi (Keelingovimi) otoki). Še dva senatorja izvolijo volivci avstralskega glavnega ozemlja (vključno z ozemljem Jervis Bay). Senatorji z ozemelj so prav tako izvoljeni s preferenčnim glasovanjem, vendar njihov mandat ni določen: začne se na dan splošnih volitev v predstavniški dom in se konča dan pred naslednjimi takšnimi volitvami.

Člani predstavniškega doma so izvoljeni s preferenčnim glasovanjem iz enočlanskih območij, ki so razporejena po zveznih državah in ozemljih približno sorazmerno s številom prebivalcev. Pri običajni zakonodaji imata oba domova enaka pooblastila, vendar mora vse zakone o porabi denarja ali obračunavanju davkov sprejeti predstavniški dom. V westminstrskem sistemu je vodja politične stranke ali skupine strank, ki ima podporo večine članov v predstavniškem domu, pozvan k oblikovanju vlade in imenovan za predsednika vlade.

Predsednik vlade in vlada sta odgovorna parlamentu, katerega člana morata biti. Splošne volitve potekajo vsaj enkrat na tri leta. Predsednik vlade lahko generalnemu guvernerju kadar koli svetuje, naj razpiše volitve v predstavniški dom, volitve v senat pa se lahko izvedejo le v določenih rokih, določenih v ustavi. Zadnje splošne volitve so bile 21. avgusta 2010.

Parlament Commonwealtha ter vsi zakonodajni organi zveznih držav in ozemelj uporabljajo westminstrski sistem. Imajo priznanega vodjo opozicije, ki je običajno vodja največje stranke zunaj vlade. Obstaja tudi kabinet v senci, ki ga sestavljajo člani opozicije, ki so "v senci" vsakega člana ministrstva in postavljajo vprašanja o zadevah, povezanih z ministrovimi pristojnostmi. Ker ima vlada večino članov v spodnjem domu zakonodajnega telesa, lahko običajno sprejema svojo zakonodajo in nadzira delovanje parlamenta. Opozicija lahko upočasni postopek in ovira delo vlade, če se tako odloči. Vsakodnevno delo parlamenta običajno poteka med višjim ministrom, ki ima naziv vodja parlamenta, in opozicijskim poslancem, znanim kot vodja opozicijskih zadev.

Izvršni direktor

Vodja države

Avstralska ustava je bila napisana leta 1901, ko dominioni britanskega imperija še niso bili neodvisne države, in ne vsebuje besed "vodja države". V praksi je vloga vodje avstralske države razdeljena med dve osebi, avstralsko kraljico in generalnega guvernerja Avstralije. Generalnega guvernerja imenuje kraljica po nasvetu predsednika avstralske vlade. Čeprav je generalni guverner v mnogih pogledih kraljičin predstavnik in v njenem imenu izvaja različna ustavna pooblastila, ima po ustavi tudi samostojno veliko pomembnih ustavnih pooblastil.

Avstralska vladarica je trenutno kraljica Elizabeta II. Je tudi vladarica petnajstih drugih držav Commonwealtha, vključno z Združenim kraljestvom. Avstralija je tako kot druge dominije pridobila zakonodajno neodvisnost od parlamenta Združenega kraljestva z Westminstrskim statutom iz leta 1931. Ta je v Avstraliji začel veljati leta 1942, vendar je bil datiran nazaj na 3. september 1939. Avstralski parlament je z Zakonom o kraljevem slogu in naslovih iz leta 1953 kraljici podelil naziv kraljica Avstralije. Leta 1973 njen avstralski naziv ni več vključeval njenega statusa kraljice Združenega kraljestva in zagovornice vere.

Člen 61 ustave pravi, da "izvršilna oblast Commonwealtha pripada kraljici in jo izvaja generalni guverner ‑kot kraljičin predstavnik ter zajema izvajanje in vzdrževanje te ustave in zakonov Commonwealtha". Oddelek 2 avstralske ustave določa, da generalni guverner predstavlja kraljico v Avstraliji. V praksi generalni guverner opravlja vse naloge, ki jih običajno opravlja vodja države, ne da bi za to vprašal kraljico.

Vprašanje, ali je kraljica avstralski državni poglavar, je postalo politično vprašanje med referendumom o avstralski republiki leta 1999, ko so nasprotniki preoblikovanja Avstralije v republiko trdili, da ima Avstralija že Avstralca kot državnega poglavarja v osebi generalnega guvernerja, ki je bil od leta 1965 vedno avstralski državljan. Nekdanji generalni guverner, generalmajor Michael Jeffery, je leta 2004 dejal: "Njeno veličanstvo je avstralski državni poglavar, jaz pa sem njen predstavnik in v vseh pogledih opravljam to vlogo v celoti." Leta 2005 pa je zavrnil imenovanje kraljice kot voditeljice države in namesto tega v odgovoru na neposredno vprašanje dejal: "Kraljica je monarhinja, jaz pa jo zastopam in opravljam vse naloge voditelja države." Generalni guverner zastopa Avstralijo na mednarodni ravni, saj opravlja in sprejema državne obiske.

Leta 2009 je predsednik vlade Kevin Rudd generalnega guvernerja imenoval za vodjo avstralske države. Dejal je, da bo obisk vodje avstralske države Quentina Brycea v Afriki v takšnem obsegu "... izrazil resnost zaveze Avstralije".

V westminstrskem sistemu se pooblastila generalnega guvernerja skoraj vedno uporabljajo po nasvetu predsednika vlade ali drugih ministrov. Generalni guverner ima rezervna pooblastila, podobna tistim, ki jih ima kraljica v Združenem kraljestvu. Ta pooblastila se redko izvajajo, vendar jih je med avstralsko ustavno krizo leta 1975 generalni guverner sir John Kerr uporabil neodvisno od kraljice in predsednika vlade.

Ljudje v Avstraliji so že večkrat želeli odstraniti monarhijo. Na referendumu leta 1999 so Avstralci glasovali o predlogu za spremembo ustave. Predlog bi iz ustave črtal kraljico in generalnega guvernerja nadomestil s predsednikom, ki bi ga imenoval ministrski predsednik, vendar bi moral dobiti soglasje dvotretjinske večine obeh domov parlamenta. Predlog je bil zavrnjen. Avstralsko republikansko gibanje še naprej poziva k odpravi monarhije v Avstraliji, Avstralci za ustavno monarhijo pa mu nasprotujejo.

Izvršni svet

Zvezni izvršni svet sestavljajo generalni guverner, predsednik vlade in ministri. Gre za formalni organ, ki obstaja zato, da pravno uveljavlja odločitve, ki jih sprejme kabinet, in opravlja različne druge naloge. Člani izvršnega sveta imajo pravico do naziva "The Honourable", ki ga obdržijo vse življenje. Generalni guverner običajno predseduje sejam sveta, vendar je minister z nazivom podpredsednik izvršnega sveta vezni člen med vlado in svetom.

Kabinet

V avstralski ustavi kabinet ni omenjen in njegove odločitve nimajo pravne veljave. Vsi člani ministrstva morajo prisegati kot člani Zveznega izvršnega sveta. Temu svetu predseduje generalni guverner, ki se sestaja izključno zato, da odobri in da pravno veljavnost odločitvam, ki jih je že sprejel kabinet. Zato je na ministrstvu vedno član, ki ima naziv podpredsednika izvršnega sveta.

Do leta 1956 so bili vsi člani ministrstva člani kabineta. V 40. in 50. letih prejšnjega stoletja je bilo ministrov več, zato je kabinet postal prevelik. Leta 1956 je Robert Menzies ustanovil dvostopenjsko ministrstvo, v katerem so bili člani kabineta samo višji ministri. Ti so znani pod imenom front bench, ker sedijo na sedežih front bench v parlamentu. To prakso so nadaljevale vse vlade razen Whitlamove vlade.

Ko so bile na oblasti stranke, ki niso bile laburistične, je vse člane vlade in ministre imenoval predsednik vlade. Ko so bile Liberalna stranka in njene predhodnice (Nacionalistična stranka in Združena avstralska stranka) v koaliciji z Nacionalno stranko ali njeno predhodnico Kmečko stranko, je imel vodja mlajše koalicijske stranke pravico odločati o članih koalicijskega ministrstva iz svoje stranke in sodelovati s predsednikom vlade, da jim dodeli njihove odgovornosti.

Ko so laburisti prvič zasedali pod vodstvom Chrisa Watsona, je ta uporabil pravico do izbire članov svojega kabineta. Leta 1907 pa se je stranka odločila, da bodo prihodnje laburistične kabinete izvolili člani parlamentarne laburistične stranke, Caucus. Predsednik vlade bi jim razdelil odgovornosti. Laburistični predsedniki vlad so imeli velik vpliv na to, kdo je bil izvoljen v laburistična ministrstva, čeprav so imeli veliko moč tudi voditelji majhnih skupin znotraj stranke. Kevin Rudd je pred parlamentarnimi volitvami leta 2007 dejal, da bo, če bo postal predsednik vlade, ministrstvo izbral on sam. Njegova stranka je zmagala na volitvah in on je izbral ministrstvo, kot je dejal.

Kabinet se poleg Canberre sestaja tudi v glavnih mestih drugih avstralskih zveznih držav, najpogosteje v Sydneyju in Melbournu. Kevin Rudd je dejal, da želi, da bi se kabinet sestajal tudi v drugih krajih, na primer v večjih regionalnih mestih. Sedež parlamenta Commonwealtha v Sydneyju je na Phillip Street.

Vlade skrbnikov

Včasih vlada deluje v vlogi začasne vlade, predvsem v obdobju pred splošnimi volitvami in neposredno po njih.

Sodstvo

Sodstvo razlaga zakone na podlagi zakonov, kot so bili sprejeti, in na podlagi tega, kar je bilo med sprejemanjem zakonov povedano v zakonodajnem telesu.

• Višje sodišče Avstralije
• Zvezno sodišče Avstralije
• Družinsko sodišče Avstralije
• Zvezno magistratno sodišče

Sorodne strani

• Avstralski zvezni proračun
• Avstralska javna služba