Kompas: kaj je, kako deluje in zgodovina uporabe
Kompas je navigacijsko orodje, ki uporablja magnetizem. Ima puščico, ki kaže v smeri severnega magnetnega pola. Kompas je zelo uporaben za navigacijo na oceanih in v puščavah ali drugih krajih, kjer je malo orientacijskih točk.
Prvi kompas so izumili stari Kitajci v dinastiji Han. To je bil velik magnetni predmet, podoben žlici, izdelan iz magnetitne rude, ki je bil nameščen na kvadratni bronasti plošči.
Kako deluje kompas
Osnovno načelo kompasa je, da se magnetna igla ali magnetizirana plošča poravna z zemeljskim magnetnim poljem. Zemlja deluje kot velik magnet z magnetnim poloma, zato magnetna igla občuti navor in se obrne tako, da ena stran kaže proti približni smeri severa. Igla se prosto vrti na osi ali lebdi na tekočini, da se lahko hitro in brez zavor nastavi v pravilno smer.
Pomembni pojmi:
- Magnetni seve r: smer, v katero kaže igla kompasa.
- Geografski (resnični) sever: smer zemeljskega severnega pola (osi vrtenja Zemlje), ki se lahko razlikuje od magnetnega severa.
- Magnetna deklinacija: kotna razlika med magnetnim in geografskim severom; vrednost se razlikuje glede na lokacijo in se sčasoma spreminja.
- Magnetna devijacija: motnja, ki jo povzročijo lokalni kovinski predmeti ali elektronske naprave, npr. kovina v plovilu ali avtomobilu.
Vrste kompasa
Obstaja več vrst kompasa, prilagojenih različnim potrebam:
- Klasični magnetni kompas z iglo ali krožnim zemljevidom (kompasna plošča).
- Suhi kompas z iglo na vznožju (pivot) in nihajnim gibom.
- Kartni/ročni kompas s prozorno osnovo, uporaben za orientacijo z zemljevide in za določanje smeri hoje.
- Gyrokompas, ki uporablja vrteči se giroskop in kaže geografski sever, ne pa magnetnega; pogosto se uporablja na večjih ladjah in v letalstvu.
- Elektronski in digitalni kompas (npr. v pametnih telefonih), ki temeljijo na senzorjih (magnetometrih, fluxgate senzorjih) in pogosto kombinirajo podatke z GPS-om in žiroskopi.
Zgodovina in razvoj
Po prvem nastanku na Kitajskem so se magnetni kompasi postopoma razširili v arabski svet in Evropo. Sredi srednjega veka so pomorščaki razvili mornarski (marinski) kompas z zakotno ploščo in iglo, kar je omogočilo bolj zanesljivo pomorsko navigacijo. V 14. in 15. stoletju je kompas postal ključnega pomena za raziskovanja in trgovanje na morju.
Razvoj tehnike je prinesel izboljšave, kot so uravnotežene igle proti magnetnemu nagibu, zaščitne posode (binnacle) na ladjah in pozneje tudi gyrokompasi, ki niso odvisni od zemeljskega magnetizma. V 20. stoletju so elektronski senzorji in GPS močno spremenili način navigacije, a magnetni kompas ostaja cenjeno neodvisno orodje, zlasti kot rezerva.
Uporaba in praktični nasveti
Pri uporabi kompasa upoštevajte nekaj osnovnih pravil:
- Kompas držite vodoravno, da se igla lahko prosto premika.
- Izogibajte se bližini velikih kovinskih predmetov, elektronskih naprav ali močnih magnetov — ti povzročijo deviacijo.
- Upoštevajte lokalno magnetno deklinacijo, če želite smer pretvoriti v geografsko smer (resnični sever). Vrednost deklinacije najdete na zemljevidih ali v spletnih virih za vašo lokacijo.
- Za določanje smeri hoje: obrnite kompas tako, da puščica za gibanje kaže želeno smer, nato zavrtite sebe, dokler se igla ne poravna z orientacijsko puščico ali oznako za sever.
Vzdrževanje in omejitve
Magnetni kompas je preprosta in trajna naprava, vendar zahteva nekaj osnovnega vzdrževanja: ščiti ga pred močnimi udarci, vlago in toploto; preverjajte, da se igla svobodno giblje in da ni poškodovana. Ne pozabite, da magnetni kompasi ne kažejo vedno natančno geografski sever zaradi deklinacije in da lokalne magnetne anomalije lahko povzročijo napake.
Najboljše prakse vključujejo uporabo kompasa skupaj z zemljevide in GPS-om — kompase uporabljajte kot osnovno, zanesljivo orientacijsko orodje, ki ne zahteva električne energije in je odporno na prekinitev satelitskega signala.


Kompas, napolnjen s tekočino


Kompas za risanje
Navodila
# | Kompasna točka | Skrajšano ime. | Tradicionalna točka vetra | Najnižja | Sredina | Najvišji |
1 | Sever | N | Tramontana | 0.00° | 5.62° | |
2 | Severno od vzhoda | NbE | Qto Tramontana verso Greco | 5.63° | 11.25° | 16.87° |
3 | Sever-severovzhod | NNE | Greco-Tramontana | 16.88° | 22.50° | 28.12° |
4 | Od severovzhoda proti severu | NEbN | Qto Greco verso Tramontana | 28.13° | 33.75° | 39.37° |
5 | Severovzhod | NE | Greco | 39.38° | 45.00° | 50.62° |
6 | Od severovzhoda proti vzhodu | NEbE | Qto Greco verso Levante | 50.63° | 56.25° | 61.87° |
7 | Vzhod-severovzhod | ENE | Greco-Levante | 61.88° | 67.50° | 73.12° |
8 | Od vzhoda proti severu | EbN | Qto Levante verso Greco | 73.13° | 78.75° | 84.37° |
9 | Vzhodno | E | Levante | 84.38° | 90.00° | 95.62° |
10 | Od vzhoda proti jugu | EbS | Qto Levante proti Sciroccu | 95.63° | 101.25° | 106.87° |
11 | Vzhod-jugovzhod | ESE | Levante-Scirocco | 106.88° | 112.50° | 118.12° |
12 | Jugovzhod z vzhodom | SEbE | Qto Scirocco verso Levante | 118.13° | 123.75° | 129.37° |
13 | Jugovzhodni del | SE | Scirocco | 129.38° | 135.00° | 140.62° |
14 | Jugovzhod proti jugu | SEbS | Qto Scirocco verso Ostro | 140.63° | 146.25° | 151.87° |
15 | Južni in jugovzhodni | SSE | Ostro-Scirocco | 151.88° | 157.50° | 163.12° |
16 | Južno od vzhoda | SbE | Qto Ostro verso Scirocco | 163.13° | 168.75° | 174.37° |
17 | Južni | S | Ostro | 174.38° | 180.00° | 185.62° |
18 | Južno od zahoda | SbW | Qto Ostro verso Libeccio | 185.63° | 191.25° | 196.87° |
19 | Južni in jugozahodni | SSW | Ostro-Libeccio | 196.88° | 202.50° | 208.12° |
20 | Jugozahodno od juga | SWbS | Qto Libeccio verso Ostro | 208.13° | 213.75° | 219.37° |
21 | Jugozahodni | SW | Libeccio | 219.38° | 225.00° | 230.62° |
22 | Jugozahod proti zahodu | SWbW | Qto Libeccio verso Ponente | 230.63° | 236.25° | 241.87° |
23 | Zahod-jugozahod | WSW | Ponente-Libeccio | 241.88° | 247.50° | 253.12° |
24 | Zahod proti jugu | WbS | Qto Ponente verso Libeccio | 253.13° | 258.75° | 264.37° |
25 | West | W | Ponente | 264.38° | 270.00° | 275.62° |
26 | Zahod proti severu | WbN | Qto Ponente verso Maestro | 275.63° | 281.25° | 286.87° |
27 | Zahod-severozahod | WNW | Maestro-Ponente | 286.88° | 292.50° | 298.12° |
28 | Od severozahoda proti zahodu | NWbW | Qto Maestro verso Ponente | 298.13° | 303.75° | 309.37° |
29 | Severozahodni | NW | Maestro | 309.38° | 315.00° | 320.62° |
30 | Od severozahoda proti severu | NWbN | Qto Maestro verso Tramontana | 320.63° | 326.25° | 331.87° |
31 | Sever-severozahod | NNW | Maestro-Tramontana | 331.88° | 337.50° | 343.12° |
32 | Severno od zahoda | NbW | Qto Tramontana verso Maestro | 343.13° | 348.75° | 354.37° |
1 | Sever | N | Tramontana | 354.38° | 360.00° |


Kompasna roža, na kateri so običajno označene smeri.
Sorodne strani
- Žirokompas
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kompas?
O: Kompas je navigacijsko orodje, ki za določanje smeri uporablja magnetizem.
V: Kaj kaže puščica na kompasu?
O: Puščica na kompasu kaže smer severnega magnetnega pola.
V: Zakaj je kompas pomembno orodje za navigacijo?
O: Kompas je pomembno orodje za navigacijo, ker lahko pomaga določiti smer tudi na območjih z malo orientacijskimi točkami.
V: Kdo je izumil prvi kompas?
O: Prvi kompas so izumili stari Kitajci v dinastiji Han.
V: Iz česa je bil narejen prvi kompas?
O: Prvi kompas je bil velik magnetni predmet, podoben žlici, narejen iz magnetitne rude, ki je bil postavljen na bronasto ploščo kvadratne oblike.
V: Kdaj je bil izumljen prvi kompas?
O: Prvi kompas je bil izumljen v času dinastije Han na stari Kitajskem.
V: Kako deluje kompas?
O: Kompas deluje tako, da uporablja namagneteno iglo, ki se poravna z magnetnim poljem Zemlje in kaže proti severnemu magnetnemu polu.