Merkur
Merkur je najmanjši planet v Osončju. Je Soncu najbližji planet. Enkrat na 87,969 dneva obkroži Sonce. Merkur je svetel, ko je viden z Zemlje, in ima navidezno magnitudo od -2,0 do 5,5. Ni ga mogoče zlahka videti, saj je običajno preblizu Sonca. Ker se Merkur običajno izgubi v bleščanju Sonca, ga je mogoče videti le v jutranjem ali večernem mraku ali med sončnim mrkom.
O Merkurju vemo manj kot o drugih planetih našega osončja. Zemeljski teleskopi kažejo le majhen, svetel polmesec in postavitev satelita v orbito okoli Merkurja je težavna. Prvo od dveh vesoljskih plovil, ki sta obiskali planet, je bil Mariner 10, ki je v letih 1974-1975 posnel le približno 45 % površja planeta. Druga sonda je MESSENGER, ki je s kartiranjem planeta zaključila marca 2013.
Merkur je videti kot Zemljina Luna. Ima veliko kraterjev in gladkih ravnic, okoli njega ni lun in nima atmosfere, kot jo poznamo. Vendar ima Merkur izjemno tanko atmosfero, znano kot eksosfera. Za razliko od Zemljine Lune ima Merkur veliko železno jedro, ki oddaja približno 1 % močnejše magnetno polje od zemeljskega. Zaradi velikosti jedra je zelo gost planet. Temperature na površju so lahko od približno 90 do 700 K (-183 °C do 427 °C, -297 °F do 801 °F), pri čemer je najbolj vroče v podsolarni točki, najhladnejša pa so dna kraterjev v bližini polov.
Znana opažanja Merkurja segajo vsaj v prvo tisočletje pred našim štetjem. Grški astronomi so pred 4. stoletjem pred našim štetjem menili, da sta Merkurja predstavljala dva različna objekta: enega so lahko videli le ob sončnem vzhodu in so ga imenovali Apolon, drugega pa so lahko videli le ob sončnem zahodu in so ga imenovali Hermes. Angleško ime za planet izvira od Rimljanov, ki so ga poimenovali po rimskem bogu Merkurju, za katerega so mislili, da je enak grškemu bogu Hermesu. Simbol Merkurja temelji na Hermesovi palici.
Čeprav je Merkur najbližji planet Soncu, ni najtoplejši. To je zato, ker nima učinka tople grede, zato vsa toplota, ki jo Sonce odda, hitro uide v vesolje. Najbolj vroč planet je Venera.
Notranjost Merkurja
Merkur je eden od štirih notranjih planetov v Osončju in ima skalnato telo, podobno Zemlji. Je najmanjši planet v Osončju s polmerom 2.439,7 km. Merkur je celo manjši od nekaterih največjih lun v Osončju, kot sta Ganimed in Titan. Vendar ima večjo maso kot največje lune v Osončju. Merkur je sestavljen iz približno 70 % kovinskega in 30 % silikatnega materiala. Merkurjeva gostota je druga največja v Osončju in znaša 5,427 g/cm³, kar je le malo manj od Zemljine gostote.
Sorodne strani
- Seznam planetov
Vprašanja in odgovori
V: Kako se imenuje najmanjši planet v Osončju?
O: Najmanjši planet v Osončju je Merkur.
V: Koliko časa potrebuje Merkur, da opravi eno pot okoli Sonca?
O: Merkur potrebuje 87,969 dni, da naredi eno pot okoli Sonca.
V: Kolikšna je magnituda Merkurja, ko ga vidimo z Zemlje?
O: Merkur ima navidezno magnitudo od -2,0 do 5,5, ko ga vidimo z Zemlje.
V: Kakšno atmosfero ima Merkur?
O: Merkur ima izredno tanko atmosfero, imenovano eksosfera.
V: Ali ima Merkur magnetno polje?
O: Da, zaradi velikega železnega jedra ima Merkur magnetno polje, ki je približno 1 % močnejše od Zemljinega magnetnega polja.
V: Kakšne so temperature na površju Merkurja?
O: Temperature na površini živega srebra se lahko gibljejo od 90 do 700 K (-183 °C do 427 °C, -297 °F do 801 °F).
V: Kdo je poimenoval in dal simbol temu planetu?
O:Angleško ime za ta planet so dali Rimljani, ki so ga poimenovali po svojem bogu 'Merkurju'. Simbol za ta planet temelji na Hermesovi palici.
