Toplogredni učinek: kaj je, vzroki in vpliv na globalno segrevanje

Razložimo toplogredni učinek, glavne vzroke (CO2, metan), vpliv na globalno segrevanje in podnebne spremembe ter praktične rešitve za bolj trajnostno prihodnost.

Učinek tople grede nastane, ko določeni plini v Zemljinem ozračju (zraku okoli Zemlje) zadržujejo infrardeče sevanje. Zaradi tega se planet segreva, podobno kot se segreva rastlinjak.

Učinek tople grede povzročajo toplogredni plini; najpomembnejši toplogredni plini v Zemljinem ozračju so: vodnapara, ogljikov dioksid (_CO2) in metan. Če je v zraku več toplogrednih plinov, zrak zadržuje več toplote. Zato več toplogrednih plinov povzroča podnebne spremembe in globalno segrevanje.

Učinek tople grede je naraven. Pomemben je za življenje na Zemlji. Brez učinka tople grede bi bila povprečna temperatura na Zemlji okoli -18 ali -19 stopinj Celzija (0 ali 1 stopinja Fahrenheita). Zemlja bi se znašla v ledeni dobi. Zaradi učinka tople grede je dejanska povprečna temperatura na Zemlji 14 stopinj Celzija (57 stopinj po Fahrenheitu).

Težava je v tem, da se je učinek tople grede v zadnjem času okrepil. Razlog za to je, da ljudje uporabljamo velike količine fosilnih goriv, ki ob zgorevanju sproščajo ogljikov dioksid. Ker je ogljikov dioksid toplogredni plin, je v zadnjih 150 letih povzročil segrevanje planeta.

Pred približno 10.000 leti, preden so ljudje začeli kuriti velike količine fosilnih goriv, je bilo v ozračju 260 do 280 delcev na milijon (ppm) ogljikovega dioksida (CO2), zdaj pa je več kot 400 ppm. Večina znanstvenikov trdi, da je 350 ppm ali manj varnih za okolje in da se vrste na planetu lahko prilagodijo tej ravni. Višje ravni lahko povzročijo resne težave za živali in morsko življenje, ki jih že danes opažamo, na primer zakisljevanje oceanov.

Učinek tople grede je leta 1824 prvi predlagal Joseph Fourier. Tudi Mars, Venera in drugi planeti z atmosfero imajo učinek tople grede. Učinek na Veneri je še posebej močan, ker ima Venera veliko _CO2. Zato je Venera bolj vroča od Merkurja, čeprav je Merkur bližje Soncu. Prvi, ki je napovedal, da lahko ogljikov dioksid zaradi izgorevanja fosilnih goriv (in drugih procesov izgorevanja) povzroči globalno segrevanje, je bil Svante Arrhenius.

Kako deluje učinek tople grede (podrobneje)

Osnovni mehanizem: Sončna energija prehaja skozi atmosfero in segreva površje Zemlje. Toplo površje nato oddaja energijo v obliki infrardečega sevanja. Nekateri plini v ozračju to zadržijo ali ponovno oddajo nazaj proti površju, kar poveča skupno količino toplote v sistemu — to je učinek tople grede.

Glavni toplogredni plini: v besedilu so omenjeni vodnapara, ogljikov dioksid in metan. Poleg teh pomembno vlogo igrajo tudi dušikov oksid (N2O) in fluorirani plini (halogeni, CFC-ji in njihove sodobne alternative), ki imajo pogosto zelo dolgo življenjsko dobo v ozračju in močan segrevalni učinek na enoto mase.

Življenjska doba in prispevek: različni plini se v ozračju obnašajo različno — metan traja razmeroma kratko (približno desetletje) a je močan segrevalec na enoto mase; _CO2 lahko ostane v sistemu sto ali več let in zato prispeva k dolgoročnim spremembam; vodna para deluje kot krepitev (feedback), ker se pri segrevanju zraka poveča tudi sposobnost zadrževanja vlage.

Pomembni povratni mehanizmi

• Feedback z vodno paro: višje temperature povzročijo več izhlapevanja, kar poveča količino vodne pare — še ene toplogredne snovi, ki dodatno segreva ozračje.
• Albedo (odbojnost): taljenje ledu in snega zmanjša površinski odboj sončne svetlobe, kar poveča absorpcijo toplote in pospeši segrevanje.
• Permafrost in metan: taljenje permafrostnih tal lahko sprosti shranjene organske snovi in s tem metan in CO2, kar je dodatna viru toplogrednih plinov.

Vplivi na podnebje in družbo

• Povišanje povprečnih temperatur: od predindustrijske dobe se je globalna povprečna temperatura zvišala za približno 1,1 °C (odvisno od meritev in obdobja), s posledicami za vremenske vzorce.
• Povečana pogostost in intenzivnost ekstremnih dogodkov: vročinski valovi, močne padavine, suše in požari.
• Taljenje ledenikov in polarnih ledu ter dvig nivoja morja: ogroženi so priobalni habitati, mesta in infrastruktura.
• Oceanski učinki: segrevanje in zakisljevanje oceanov vplivata na morske ekosisteme, koralne grebene in ribolov.
• Biodiverziteta in kmetijstvo: premiki življenjskih območij, izumrtja nekaterih vrst in vplivi na pridelke ter varnost hrane.
• Zdravje ljudi: širjenje bolezni, večje breme zaradi vročine, vplivi na oskrbo z vodo in hrano ter družbene migracije.

Merjenje in ključne številke

Koncentracije CO2: predindustrijska raven je bila približno 260–280 ppm; danes je ta raven več kot 400 ppm (v zadnjih letih okoli ~420 ppm). Znanstveniki pogosto navajajo, da je cilj ostati pri približno 350 ppm ali manj, da bi zmanjšali tveganja za velik del biotske raznovrstnosti in stabilnost podnebja.

Radiacijsko prisiljevanje: sprememba energetskega ravnotežja (v vatih na kvadratni meter) zaradi dodatnih toplogrednih plinov je merilo, s katerim znanstveniki ocenjujejo, kako močno dodatni plini vplivajo na segrevanje.

Kaj lahko storimo — zmanjševanje in prilagajanje

• Zmanjšanje emisij: zmanjševanje porabe fosilnih goriv, širitev obnovljivih virov energije, izboljšanje energetske učinkovitosti in elektrifikacija prometa.
• Upravljanje z emisijami metana in drugih kratkotrajnih plinov: zmanjšanje uhajanja metana iz rudarjenja, odlagališč in kmetijstva hitro zmanjša segrevalni pritisk.
• Varovanje in obnova naravnih ponorov CO2: zaščita gozdov, obnova mokrišč in trajnostno kmetijstvo povečujejo sposobnost narave za vezavo ogljika.
• Tehnologije odstranjevanja CO2: raziskave in razvoj metod za zajem in trajno shranjevanje ogljika (CCS/NET) lahko pripomorejo k dolgoročnim rešitvam.
• Prilagajanje: gradnja zaščitnih nasipov, prilagoditve v kmetijstvu, izboljšano upravljanje z vodo ter načrtovanje mest za zmanjšanje ranljivosti.

Zaključek

Učinek tople grede je ključen in naraven pojav, brez katerega bi življenje na Zemlji ne bilo takšno, kot ga poznamo. Težava nastane, ko človekove aktivnosti poveča koncentracijo toplogrednih plinov nad naravne meje, kar vodi v hitrejše in daljnoročne podnebne spremembe. Z razumevanjem mehanizmov, merjenjem sprememb in uvajanjem ukrepov za zmanjševanje emisij ter prilagajanje lahko omilimo najbolj resne posledice za naravo in družbo.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je učinek tople grede?

V: Kateri so najpomembnejši toplogredni plini v Zemljinem ozračju?

V: Kako povečanje količine toplogrednih plinov vpliva na podnebne spremembe in globalno segrevanje?

V: Kaj bi se zgodilo, če na Zemlji ne bi bilo naravnega učinka tople grede?

V: Kako je človekova dejavnost prispevala k spremembam ravni CO2 v ozračju?

V: Kdo je prvi predlagal, da bi lahko povečana količina CO2 povzročila globalno segrevanje?

Išči po črki