Fobos: Marsova majhna, a skrivnostna luna — značilnosti in usoda
Fobos: skrivnostna Marsova luna — značilnosti, kraterji, padajoča orbita in pričakovani razpad pri Rochejevi meji. Odkrijte usodo te male, a skrivnostne lune.
Fobos (ali Mars I) je ena od Marsovih lun. Druga je Deimos.
Osnovne značilnosti
Fobos je večja in bližja Marsu od Deimosa. Njegove približne dimenzije so 27 × 22 × 18 kilometrov, zato je pogosto opisan kot majhen, nepravilno oblikovan predmet. Navadno se kot primer hitrosti premikanja uporablja primerjava: njegova največja razdalja ni večja od tiste, ki jo avtomobil prevozi v četrt ure po avtocesti. Fobos je prekrit s številnimi kraterji in grobo, prašasto površino, podobno Zemljini luni, čeprav so material in tekstura drugačni.
- Premer (najdaljši presek): 27 kilometrov (približno).
- Dimenzije: približno 27 × 22 × 18 km.
- Orbitalna višina nad površjem Marsa: približno 6 000 km (semimajorna os okoli 9 376 km od centra Marsa).
- Orbitalni čas: približno 7 ur 39 minut — Fobos obkroži Mars hitreje, kot se ta zavrti.
- Površina: številni kratki in veliki kraterji; fina regolitna plast.
Površina, sestava in izvor
Na površini Fobosa izstopa velik krater Stickney (premer približno 9 km), ki je močno vplival na obliko in razporeditev drobirja po luni. Vidne so tudi dolge žlebaste strukture in razpoke, ki so lahko posledica udarcev ali notranje šibkosti telesa.
Sestava Fobosa ni povsem enoznačna. Spektralna merjenja kažejo podobnosti z ogljikovimi (C-, D- ali T-tip) asteroidi, kar je podlaga za hipotezo, da gre za ujetega asteroida. Druga hipoteza predlaga, da je Fobos nastal iz materiala, iztrganega z Marsa pri velikem udarcu in kasneje združenega v majhno lunico. Gostota in poroznost kažeta, da gre verjetno za zloženo ali reakumulirano telo z veliko medzvezdnega oziroma prstnega materiala.
Orbita in gibanje
Fobos je zaradi bližine Marsu ujet v plimovanje (tidal lock), kar pomeni, da je vedno enaka stran lune obrnjena proti Marsu. Zaradi plimovnih sil se njegova orbita postopoma znižuje — meritve kažejo upad orbitalne višine za približno 1,8 metra na stoletje. Ker kroži hitreje, kot se Mars vrti, se zdi, da na marsovski nebu potuje od vzhoda proti zahodu večkrat na dan in večkrat prečka nebo istega območja.
Usoda Fobosa
Sčasoma bo upad njegove orbite privedel do trčenja ali raztrganja. Ocenjuje se, da bo v razponu približno 30–50 milijonov let Fobos dosegel Rochejevo mejo in se verjetno začel razpadati zaradi plimovnih napetosti. Delci in večji odlomki bi lahko padli na Mars, drugi pa bi lahko ostali v orbiti in tvorili planetarni obroč ali več obročev okoli Marsa za daljše obdobje.
Raziskave in prihodnje misije
Fobos je bil predmet opazovanj in pošiljk brezpilotnih misij. Odkrit sta bili obe lunici (Fobos in Deimos) leta 1877 s strani ameriškega astronomа Asapha Halla. Kasneje so različne misije, kot so sovjetska Phobos 2, NASA-ine in ESA-jeve sondе (Viking, Mars Global Surveyor, Mars Express, Mars Reconnaissance Orbiter), priskrbele cele vrste slik in podatkov o površju ter orbiti.
Poskusi pristanka na Fobosu so bili zahtevni: neuspeh misije Phobos-Grunt (Rusija, 2011) je zavrl vrsto načrtov, a japonska misija MMX (Martian Moons eXploration, JAXA) načrtuje obisk Fobosa in vrnitev vzorcev na Zemljo, zaradi česar bo Fobos v prihodnjih letih še posebej zanimiv za znanstvena raziskovanja.
Pomen za znanost in prihodnje človeške misije
Fobos je dragocen cilj zaradi svoje bližine Marsu in potenciala, da ohranja material, pomemben za razumevanje zgodovine Marsa ter zgodnjih procesov v Osončju. Zaradi enostavnejšega dostopa in manjših zahtev po gorivu je tudi pogosto obravnavan kot možna baza ali postaja za podporo budočim človeškim misijam proti Marsu — čeprav so površinske razmere in stabilnost orbite dolgoročna skrb.
Ime Fobos ima izvor v mitologiji: dobil ga je po bogu Fobosu iz grške mitologije, čigar ime pomeni "strah".
Za primerjavo: druga marsova luna, Deimos, je manjša in oddaljenejša.
Obrata Fobosa in Deimosa (v merilu), kot ju vidimo z vrha Marsa
Vesoljsko plovilo
Sovjetska zveza je na to luno poslala vsaj dve vesoljski plovili, Fobos 1 in Fobos 2. Oba sta propadla ali izgubila stik z Zemljo, vendar je Fobos 2 leta 1989 pred smrtjo uspel posneti nekaj fotografij Lune.
Značilnosti
Na Fobosu je en velik krater, imenovan Stickney. Je velik 1 / 3 {\displaystyle 1/3}
velikosti same lune.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Phobos?
O: Fobos je ena od Marsovih lun.
V: Katera je druga Marsova luna?
O: Druga Marsova luna je Deimos.
V: Kakšna je velikost Fobosa?
O: Fobos ima premer le 27 kilometrov.
V: Po čem je poimenovan Fobos?
O: Fobos je poimenovan po bogu Fobosu iz grške mitologije, njegovo ime pa pomeni "strah".
V: Kaj se dogaja s Fobosovo orbito?
O: Fobos je ujet v plimovanje, njegova orbita pa se zniža za približno 1,8 metra na stoletje.
V: Kaj se bo verjetno zgodilo s Fobosom čez približno 50 milijonov let?
O: Fobos bo dosegel Rochejevo mejo, kjer se bo verjetno raztrgal. Nekateri odlomki bodo padli na Mars, nekateri pa bodo tvorili planetarni obroč ali obroče okoli Marsa.
V: Kaj je Deimos?
O: Deimos je manjša od dveh Marsovih lun.
Iskati