Fojba (Phoebe), luna Saturna: lastnosti, velikost in ključna dejstva

Fojba (Phoebe) je luna, ki kroži okoli planeta Saturn. Odkrita je bila leta 1899 in Saturn obkroži v približno osemnajstih mesecih. Njena orbita je retrogradna in močno nagnjena, kar pomeni, da se giblje v nasprotni smeri večine Saturnovih lun; to je eden izmed razlogov, da se domneva, da gre za zajeti objekt iz oddaljenih delov Osončja (npr. Kuiperjevega pasu). Povprečna sestava je mešanica kamenja in ledu, kar dokazujejo meritve gostote in raziskave z vesoljskim plovilom Cassini. Njeno površje je zelo temno — skoraj črno — zaradi nizkega odboja svetlobe, zato je Phoebe vidna kot zelo temen objekt z Zemlje. Phoebe nima opazne atmosfere (zraka) in na njenem površju ni tekoče vode.

Površje in geologija

Na Phoebe je veliko kraterjev, ki so nastali zaradi trkov asteroidov in drugih teles. Cassini je med preletom leta 2004 posnel podrobne slike, ki so pokazale raznoliko površino z globokimi kraterji, svetlejšimi lisami in temno prevleko. Nekateri kraterji razkrivajo svetlejše materiale pod temno skorjo, kar daje vpogled v notranjo sestavo luninega materiala. Površinski procesi so omejeni zaradi nizkih temperatur in pomanjkanja atmosfere, zato kraterji ostajajo ohranjeni milijarde let.

Velikost, oblika in gibanje

Phoebe je rahlo nepravilna (ni popolnoma okrogla). Njen povprečni premer znaša približno 213 km (polmer približno 106,5 km). Za primerjavo: Zemljina luna je približno 15-krat večja od Phoebe. Gostota Phoebe nakazuje mešanico kamnin in ledu (približno 1,6 g/cm³), kar je skladno z idejo o izvornem telesu iz zunanjih predelov Osončja. Obhodna razdalja od Saturna je velika (na milijone kilometrov), kar in njena retrogradna, močno nagnjena orbita podpirata teorijo, da gre za ujet objekt. Rotacijska obdobje Phoebe je kratko — čas med dvema sončnima vzhodoma (rotacijska perioda) je približno 9 ur in 16,5 minute, kar pomeni, da se ne vrti sinhrono s Saturnom kot številne večje satelitske lune.

Odkritje, misije in pomen

Phoebe je bila odkrita konec 19. stoletja, a ključne podrobnosti o njeni sestavi in zgodovini so razkrile šele sodobne meritve; posebno pomemben je bil prelet plovila Cassini (2004), ki je posnel bližnje fotografije in zbiral podatke o površinskem sestavu. Odkritje širokega, redkega prstana (Phoebejev prstan) okoli Saturna, ki je povezan z delci, izpršenimi z udarci na Phoebe, je dodatno razširilo razumevanje interakcij med sateliti in prstani. Ker je Phoebe temna in verjetno zajeta iz zunanjega Osončja, je pomembna za študij izvornih teles, kot so centauri in objekti Kuiperjevega pasu, in nam pomaga razumeti zgodnjo dinamiko in razvoj Osončja.

• Tip: majhna, nepravilna, nezvezna (irregularna) lunica Saturna.
• Premer: približno 213 km.
• Rotacija: okoli 9 ur in 16,5 minute.
• Orbita: retrogradna, obhod traja približno 18 mesecev.
• Površje: zelo temno (nizek albedo), številni kraterji, mešanica kamna in ledu.
• Atmosfera in tekoča voda: ni bremenljiva atmosfera in ni tekoče vode na površju.

Phoebe je zanimiv primer lunice, ki ni nastala v bližini svojega planeta, temveč je verjetno ujet tujec — zato predstavlja pomemben košček sestavljanke za razumevanje zgodovine Osončja in selitev majhnih teles v preteklosti.