Planetarna meglica
Planetarna meglica je meglica, sestavljena iz plina in plazme. Nastale so zaradi nekaterih vrst zvezd v poznejših fazah njihovega življenja. V majhnih optičnih teleskopih so videti kot planeti. V primerjavi z zvezdo ne trajajo dolgo, le nekaj deset tisoč let.
Ob koncu življenja zvezde običajne velikosti, v fazi rdeče orjakinje, se zunanje plasti zvezde izločijo. Ker zunanje plasti ni več, zvezda močno sveti in je zelo vroča. Ultravijolično sevanje, ki ga oddaja središče zvezde, ionizira plin in plazmo, ki sta bila izmetana iz zvezde. Zaradi tega je planetarna meglica videti tako, kot je.
Nekatere planetarne meglice so si na videz podobne, druge pa imajo zelo izrazite in edinstvene oblike. Znanstveniki niso prepričani, zakaj se planetarne meglice med seboj tako razlikujejo. Znanstveniki menijo, da so lahko dvojne zvezde, zvezdni vetrovi in magnetna polja eden od razlogov, zakaj so planetarne meglice videti tako raznolike. V začetku 21. stoletja so jih nekateri astronomi začeli imenovati "kroglaste meglice", da jih ne bi zamenjali s protoplanetarnimi meglicami, iz katerih nastanejo planeti.
NGC 6543, meglica Mačje oko
Opazovanja
Planetarne meglice niso zelo svetle. Nobena od njih ni dovolj svetla, da bi jo lahko videli brez teleskopa. Prva je bila odkrita meglicaDumbbell. Astronomi niso vedeli, kaj so ta telesa, dokler niso v 19. stoletju opravili prvih spektroskopskih poskusov. William Huggins je za opazovanje galaksij uporabil prizmo. Opazil je, da so zelo podobne zvezdam.
Ko je pogledal meglico Mačje oko, ni bila videti enako. Opazil je emisijsko črto na mestu, ki ga še nihče ni videl. To je pomenilo, da je bila videti kot element, ki ga še nihče ni videl. Znanstveniki so menili, da gre morda za nov element. Odločili so se, da ga bodo poimenovali nebulij.
Kasneje so fiziki dokazali, da so plini z zelo majhno gostoto lahko videti kot nekaj drugega. Izkazalo se je, da je bil plin, ki so ga opazovali, kisik in ne nebulij.
Zvezde v planetarnih meglicah so zelo vroče. Vendar niso zelo svetle. To pomeni, da morajo biti zelo majhne. Tako majhne so zvezde le takrat, ko umirajo. To pomeni, da so eden od zadnjih korakov pri smrti zvezde. Astronomi so opazili, da se vse planetarne meglice širijo. To je pomenilo, da so nastale, ker so zunanje plasti zvezde ob koncu njenega življenja vržene v vesolje.
NGC 7293, meglica Helix
NGC 2392, Eskimska meglica
Izvor
Zvezde z maso, večjo od osmih mas Sonca, postanejo supernove. Zvezde z manjšo maso bodo tvorile planetarne meglice. Po milijardah let zvezdnega razvoja zvezda ne bo imela več vodika. Zaradi tega je površina zvezde hladnejša, jedro pa manjše. Sončevo jedro ima približno 15 milijonov stopinj Kelvina. Ko mu bo zmanjkalo vodika, se bo zaradi manjšega jedra dvignila na približno 100 milijonov stopinj Kelvina.
Zunanje plasti zvezde se zaradi toplote jedra močno povečajo in postanejo veliko hladnejše. Zvezda postane rdeča orjakinja. Jedro postane še manjše in bolj vroče. Ko doseže temperaturo 100 milijonov K, se začne helij zlivati v ogljik in kisik. Ko se to zgodi, se jedro preneha krčiti. Zgorevanje helija kmalu ustvari jedro iz ogljika in kisika, ki ga obdajata helijeva in vodikova lupina.
Ker helij v fuzijskih reakcijah ni zelo stabilen, se jedro začne hitro povečevati in krčiti. Močni zvezdni vetrovi pihajo plin in plazmo v zunanji plasti zvezde navzven. Ti plini tvorijo oblak okoli jedra zvezde. Ko se vse več plina oddaljuje od zvezde, se od nje oddajajo vse globlje plasti pri vse višjih temperaturah. Ko se plin segreje na približno 30.000 stopinj kelvina, začne svetiti. Oblak postane planetarna meglica.
Številke in položaj
V naši galaksiji poznamo približno 3.000 takšnih meglic v primerjavi z 200 milijardami zvezd. Zaradi njihove zelo kratke življenjske dobe v primerjavi z zvezdami jih ni tako veliko. Večinoma jih najdemo v ravnini Mlečne ceste, pri čemer jih je vedno več, bolj ko se približujemo središču Mlečne ceste.
Oblika
Le približno dvajset odstotkov planetarnih meglic so krogle (kot Abell 39). Ostale so različnih oblik. Razloga za te oblike ne poznamo. Morda je vzrok gravitacijski privlak sekundarnih zvezd (na primer, če gre za dvojni zvezdni sistem). Druga teorija pravi, da bi lahko planeti v bližini zvezde spremenili obliko meglice. Tretja teorija pa pravi, da oblike povzročajo magnetna polja. [1].
Težave
Težava pri preučevanju planetarnih meglic je, da astronomi ne morejo vedno ugotoviti, kako daleč so. Kadar so blizu, astronomi za oceno oddaljenosti uporabijo tako imenovano ekspanzijsko paralakso, vendar to traja dolgo. Če niso blizu, še ni dobrega načina za ugotavljanje njihove oddaljenosti.
Sorodne strani
- Medzvezdni medij
- Meglica
- Zvezdni razvoj
- Bela pritlikavka
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je planetarna meglica?
O: Planetarna meglica je meglica, sestavljena iz plina in plazme, ki nastane pri nekaterih vrstah zvezd na koncu njihovega življenja.
V: Kako so videti planetarne meglice?
O: V majhnih optičnih teleskopih so videti kot planeti.
V: Kako dolgo trajajo planetarne meglice?
O: V primerjavi z zvezdami ne trajajo dolgo, le nekaj deset tisoč let.
V: Kaj se zgodi na koncu življenja zvezde običajne velikosti?
O: Zunanje plasti zvezde se v fazi rdeče orjakinje izločijo.
V: Zaradi česa je planetarna meglica videti tako, kot je?
O: Ultravijolično sevanje, ki ga oddaja središče zvezde, ionizira plin in plazmo, ki je bila izstreljena iz zvezde.
V: Zakaj se planetarne meglice med seboj razlikujejo?
O: Znanstveniki niso prepričani, zakaj se planetarne meglice med seboj tako razlikujejo, vendar so lahko nekateri od razlogov dvojne zvezde, zvezdni vetrovi in magnetna polja.
V: Zakaj so nekateri astronomi planetarne meglice začeli imenovati "kroglaste meglice"?
O: V začetku 21. stoletja so jih nekateri astronomi začeli imenovati "kroglaste meglice", da jih ne bi zamenjali s protoplanetarnimi meglicami, iz katerih nastanejo planeti.
