GRB 970228 je bil izbruh sevanja gama, opažen 28. februarja 1997. To je bil prvi GRB, pri katerem je bil zanesljivo zaznan popotresni sij (afterglow) v drugih delih spektra — predvsem v rentgenskem in kasneje tudi v optičnem področju. Opazovanje je potekalo s satelitom BeppoSAX, katerega širokoprofilne kamere so izbruh hitro lokalizirale, kar je omogočilo hitro zemeljsko spremljanje. Pred tem so bile napovedi, da bodo izbruhom GRB sledili požarki, znane že od leta 1993, vendar so bili do takrat GRB-ji opaženi le v zelo svetlih izbruhih visokoenergijskih žarkov gama, brez zanesljive večvalovne potrditev.
Opazovalni potek in lastnosti izbruha
V svetlobni krivulji GRB 970228 je bilo več vrhov; izbruh je trajal približno 80 sekund, zato ga uvrščamo med dolge GRB (dolgi izbruhi običajno trajajo dlje od 2 sekund). Oba značilna podatka — večvršna struktura in dolga trajanja — kažeta na kompleksen fizikalni proces sproščanja energije v izbruha. Svetlobna krivulja ni bila enostavna ali "normalna", kar je nakazovalo možnost, da je bil izbruha prisoten tudi pojav, podoben supernovi (opazili so namreč kasnejši, počasen rdeč pojav v optični svetlobi, katerega obliko so interpretirali kot morebitno supernovno komponento).
Afterglow, lokacija in izvor
Rentgenski afterglow so zaznali kmalu po izbruhu, kar je omogočilo natančnejšo lokalizacijo. Sledile so optične opazovanja z velikimi teleskopi, ki so odkrila prehodni optični izvor — ta je šel čez nekaj dni v ospredje kot šibkejša, počasi bledilna svetloba in se je kasneje stabiliziral na svetlosti gostiteljske galaksije. GRB 970228 je bil povezan z galaksijo, oddaljeno približno 8,1 milijarde svetlobnih let, kar je jasno potrdilo, da se GRB-ji dogajajo zunaj Mlečne ceste. Takšna razdalja pomeni, da so ti dogodki kozmično močnejši, kot bi predvidevali galaktični scenariji.
Pomen za raziskave GRB
Odkritje popotresnega sija pri GRB 970228 je bilo prelomno: prvič so znanstveniki lahko sledili razpadni svetlobni signal v več valovnih dolžinah, povezali izbruh z gostiteljsko galaksijo in tako dokazali kozmično, zunajgalaktično naravo (in s tem tudi ogromno sproščeno energijo) GRB-jev. To je odprlo novo obdobje hitrih večvalovnih opazovanj, omogočilo merjenje rdečega premika in poglobljeno proučevanje progenitorjev (na primer kolaps masivnih zvezd pri dolgih GRB). GRB 970228 ostaja zgodovinsko pomemben primer, ki je korenito spremenil razumevanje narave izbruhov gama.