Zvezdni sistem
Zvezdni sistem ali zvezdni sistem je majhno število zvezd, ki krožijo druga okoli druge in jih povezuje gravitacijska privlačnost. Večje število zvezd, ki jih povezuje gravitacijska privlačnost, običajno imenujemo zvezdna kopica, vendar so v splošnem prav tako zvezdni sistemi. Zvezdnih sistemov ne smemo zamenjevati s planetarnimi sistemi, ki vključujejo planete in podobna telesa.
Zvezdni sistem dveh zvezd imenujemo dvojna zvezda, sistem dvojnih zvezd ali fizična dvojna zvezda. Če ni plimovanja, motenj drugih sil in prenosa mase z ene zvezde na drugo, je tak sistem stabilen. Obe zvezdi bosta krožili okoli masnega središča sistema za nedoločen čas. Primeri dvojnih sistemov so Sirius, Procyon in Cygnus X-1, od katerih je zadnji verjetno sestavljen iz zvezde in črne luknje.
Algol (β Persei) je sistem treh zvezd (Algol A, B in C) v ozvezdju Perzeja. Algol A je vsakih 2,87 dneva zasenčen z mračnejšim Algolom B. Ta animacija je bila sestavljena iz 55 slik v bližnjem infrardečem pasu H. Ker so nekatere faze slabo pokrite, B na nekaterih točkah na svoji poti skače.
Umetnikov vtis tirnic trojnega zvezdnega sistema HD 188753
Sistem Algol, kot je bil viden 12. avgusta 2009.Ne gre za umetniško upodobitev, temveč za pravo dvodimenzionalno sliko z ločljivostjo 1/2 miliarc-sekunde v bližnjem infrardečem pasu H.
Več zvezdnih sistemov
Možni so zvezdni sistemi z več kot dvema članoma. Njihove zvezde so gravitacijsko vezane druga na drugo in so si lahko blizu ali pa tudi ne.
Nedavno odkriti petzvezdni sistem (pet zvezd) je znan kot 1SWASP J093010.78+533859.5. Sistem ima dva sklopa dvojnih zvezd, od katerih ima ena majhno tretjo zvezdo. Oba sklopa sta med seboj zelo oddaljena, bolj kot je Plutonova orbita oddaljena od Sonca. Dvojne zvezde so si blizu, pri čemer se pri eni od njih zvezdi dotikata, njuni zunanji ionizirani plini pa se mešajo. Takšna situacija se imenuje kontaktna dvojzvezdje. Na podlagi zbranih podatkov so avtorji precej prepričani, da sta obe dvojni zvezdi (in verjetno vseh pet zvezd) gravitacijsko povezani v en sistem. Kot naklona (kot med obema orbitalnima ravninama) obeh dvojnih zvezd (88,2(3) in 86(4) stopinj). To nakazuje, da sta prvotno nastali z razpadom (pred ~9-10 milijardami let) iz enega protozvezdnega diska. Nato sta ostali v isti orbitalni ravnini.
Večina zvezdnih sistemov je trojnih zvezd. Sistemi s štirimi ali več komponentami so manj verjetni.
Večzvezdni sistemi so manjši od odprtih zvezdnih kopic, ki imajo bolj zapleteno dinamiko in običajno vsebujejo od 100 do 1.000 zvezd. Večina znanih večzvezdnih sistemov je trojnih. Na primer, v reviziji Tokovininovega kataloga fizikalnih večzvezdnih sistemov iz leta 1999 je 551 od 728 opisanih sistemov trojnih.
Večzvezdne sisteme lahko razdelimo na dve glavni vrsti: stabilne sisteme ali sisteme s kaotičnim obnašanjem. Kaotični so običajno mlade zvezde v sistemih, ki jih kaos še ni porušil.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je zvezdni sistem?
O: Zvezdni sistem je skupina zvezd, ki krožijo druga okoli druge in jih drži skupaj gravitacijska privlačnost.
V: V čem se zvezdna kopica razlikuje od zvezdnega sistema?
O: Zvezdna kopica je večja skupina zvezd, ki jih povezuje gravitacija, medtem ko je zvezdni sistem manjša skupina zvezd.
V: Kaj je dvojni zvezdni sistem?
O: Dvojni zvezdni sistem je zvezdni sistem, ki vsebuje dve zvezdi, ki krožita okoli svojega masnega središča.
V: Kateri pogoji so potrebni za stabilen dvojni zvezdni sistem?
O: Stabilen dvojni zvezdni sistem ne potrebuje plimovanja, motenj drugih sil ali prenosa mase z ene zvezde na drugo.
V: Ali lahko zvezdni sistem zamenjamo s planetarnim sistemom?
O: Ne, zvezdnega sistema ne smemo zamenjati s planetarnim sistemom, ki ga sestavljajo planeti in podobna telesa.
V: Kateri so primeri dvojnih zvezdnih sistemov?
O: Primeri dvojnih zvezdnih sistemov so Sirius, Procyon in Cygnus X-1.
V: Kakšna je verjetna sestava Cygnus X-1?
O: Cygnus X-1 je verjetno sestavljen iz zvezde in črne luknje.
