James Hutton: Teorija Zemlje in začetki uniformitarizma v geologiji

James Hutton: Teorija Zemlje — zgodovina uniformitarizma in njegov vpliv na Lyella ter Darwina; odkritja, ki so oblikovala moderno geologijo.

Teorija Zemlje je publikacija Jamesa Huttona, ki je postavila temelje geologiji. Hutton je trdil, da je Zemlja oblikovana z dolgoročnim delovanjem vsakdanjih naravnih sil — procesi, ki jih opazujemo danes, imajo v daljših časovnih obdobjih enak učinek kot tisti, ki so oblikovali kamnine v preteklosti. Ta zamisel, uniformitarizem, pogosto povzeta z mislijo "sedanje je ključ do preteklosti", je pomenila prelom v razumevanju zemeljske zgodovine in je omogočila razvoj geološke časovne lestvice kot znanstvenega okvira. Pri svojem delu je Hutton vplival tudi na Charlesa Lyella, Lyellov učbenik pa je pomembno vplival na Charlesa Darwina.

Hutton je v svojih terenskih opazovanjih, zlasti na šotovskih obalah (znan primer je Siccar Point), ugotovil, da so kamnine dokaz preteklega delovanja procesov, ki delujejo še danes. Njegova teorija je vpeljala idejo stalnega kroženja kamnin — vitka plast usedline se kopičijo, utrdijo v sedimentne kamnine, so izpostavljene eroziji in ponovno preoblikovane. S tem je upravičil tudi koncept »globokega časa« (deep time), ki je potreboval ogromna časovna obdobja, da so se zgodile opažene spremembe.

Hutton je v nekaterih svojih zapiskih nakazal tudi zametke ideje podobne naravni selekciji. V enem od svojih odlomkov je zapisal:

"Tisti, ki se najbolj oddaljujejo od najbolje prilagojene konstitucije, bodo najbolj nagnjeni k propadu, po drugi strani pa bodo organizirana telesa, ki se najbolj približujejo najboljši konstituciji za trenutne okoliščine, najbolje prilagojena za nadaljevanje, da se ohranijo in razmnožujejo posameznike svoje rase."

Slovenski prevod: Tisti, ki so najmanj prilagojeni, bodo bolj dovzetni za propad, medtem ko bodo bolje prilagojeni posamezniki lažje preživeli in se razmnoževali.

Huttonova proza je pogosto kompleksna in težko berljiva, kar je oviralo širše razumevanje njegovih idej v sodobnem času. Zato je John Playfair leta 1802 povzročil njihov preporod s knjigo, ki je Huttonove geološke ideje prikazala v jasnejši in bolj dostopni angleščini. Playfair je pri tem izpustil nekatere Huttonove spekulativne misli o evoluciji, osredotočil pa se je na geološke dokaze in pomen uniformitarističnega pristopa.

Charles Lyell je v tridesetih letih 19. stoletja nadaljeval in razširil to tradicionalno uniformitaristično stališče v svojih znamenitih "Principles of Geology". Lyell je poudarjal nenehno, postopno spreminjanje in je menil, da Hutton včasih pripisuje preveč vloge katastrofalnim spremembam. Lyellova razlaga, ki je postavila močan poudarek na postopno delovanje procesov, je imela velik vpliv na znanstveno miselnost tistega časa in je pomembno vplivala na Darwina in razvoj evolucijske teorije.

Huttonove ključne ideje

• Uniformitarizem: isti naravni procesi, ki jih opazimo danes (erozija, usedanje, vulkanski izbruhi, sedimentacija), so delovali tudi v preteklosti in pojasnjujejo geološke oblike.
• Kroženje kamnin: zamisel o stalnem ciklu nastajanja, razgradnje in ponovnega oblikovanja kamnin (predhodnik sodobnega pojma rock cycle).
• Globoki čas: potreba po zelo dolgih časovnih obdobjih za postopne geološke spremembe — to je bila ena od ključnih sprememb v dojemanju zgodovine Zemlje.
• Empirični pristop: Hutton je temeljil na terenskih opazovanjih in primerjavah različnih krajev, pri čemer so bili posebej pomembni primeri, kot je t. i. neskladnost (unconformity) na Siccar Point.

Vpliv in sprejetje

Huttonove ideje niso bile takoj sprejete; stoletna prevladujoča razlaga, imenovana katastrofizem (ki so jo zagovarjali nekateri znanstveniki, na primer Georges Cuvier), je pripisovala geološke spremembe velikim in redkim dogodkom. Sčasoma pa so obsredotočena terenska dela, Playfairova prilagoditev besedila in Lyellova širša popularizacija pokazali moč uniformitarističnega razumevanja. To je omogočilo razvoj sodobne geologije kot znanosti, ki temelji na primerljivih procesih skozi dolge časovne intervale, in dalo Darwinu časovni okvir, potreben za evolucijske spremembe.

Huttonovo delo je bilo objavljeno v različnih oblikah in fazah:

• predstavitve in članki, brani na sejah Royal Society of Edinburgh v poznih 1780-ih (Hutton je bral več pomembnih esejev pred kolegi);
• kasnejše širše razprave in zbirke besedil, ki so zajemale njegove teorije o sestavi, razgradnji in obnovi kopnega;
• John Playfairova knjiga iz leta 1802, ki je Huttonove zamisli jasneje povzela in popularizirala (Illustrations of the Huttonian Theory);
• nadaljnji prispevki in razširitve njegove ideje v 19. stoletju, predvsem s strani Charlesa Lyella, ki je uniformitarizem utemeljil in razširil v strokovno literaturo.

James Hutton velja za enega temeljnih mislecev moderne geologije. Njegove ideje o dolgoročnem delovanju naravnih procesov, kroženju kamnin in potrebnem »globokem času« so spremenile pogled na zemeljsko zgodovino in omogočile razvoj nadaljnjih znanstvenih teorij v 19. stoletju in pozneje.

Vprašanja in odgovori

V: Kako se je imenovala publikacija Jamesa Huttona?

V: Kaj je Hutton prikazal v svojem delu?

V: Kdo je populariziral Huttonovo idejo o neskončno ponavljajočem se ciklu?

V: Kako je John Playfair preoblikoval Huttonove geološke ideje?

V: Kakšen je bil pogled Charlesa Lyella na postopno spreminjanje?

V: V kakšnih oblikah in fazah je bilo objavljeno Huttonovo delo?

Išči po črki