Amazonski deževni gozd: definicija, razširjenost in pomen
Amazonski deževni gozd je največji gozd na Zemlji. Raste v tropskem porečju reke Amazonke in zavzema obsežno območje z značilnim vlažnim, toplem podnebjem in gosto, večnadstropno krošnjo dreves.
Gozd leži v porečju, ki ga večinoma odvaja reka Amazonka s več kot 1.100 pritoki. To je vlažen listnati gozd, ki pokriva približno sedem milijonov kvadratnih kilometrov (ok. 700 milijonov hektarjev). Deževni gozd sam pokriva okoli 5,5 milijona kvadratnih kilometrov (ok. 550 milijonov hektarjev ali približno 1,36 milijarde akrov), pri čemer se natančne številke razlikujejo glede na merilne metode in opredelitve meja.
Ta regija vključuje ozemlje devetih držav. Največ gozda je v Braziliji, kjer je približno 60 % amazonskega deževnega gozda, sledi Peru s približno 13 % in Kolumbija z okrog 10 %. Venezuela, Ekvador, Bolivija, Gvajana, Surinam in Francoska Gvajana predstavljajo preostali del območja, pri čemer imajo nekatere od teh držav le manjše dele deževnega gozda.
Biotska raznovrstnost in starost gozda
V Amazoniji je več kot polovica preostalih deževnih gozdov na planetu in velja za največji ter vrstno najbogatejši tropski deževni gozd na svetu. Amazonija gosti izjemno raznolikost življenja: na njej najdemo na tisoče rastlinskih vrst, na stotine sesalcev, tisoče ptic, dvesto tisoč ali več vrst žuželk ter bogato skupino dvoživk, plazilcev in sladkovodnih organizmov. Nekatere najbolj znane vrste vključujejo jaguarja, harpično orlico, rečno delfino (roza delfin), anakondo in različne vrste strupenih drevesnih žab ter redke drevesne vrste, kot je kapok.
Gozd je nastal pred najmanj 55 milijoni let, v obdobju eocena. Njegova dolga evolucijska zgodovina je omogočila visoko stopnjo endemizma in razvoj ekoloških niš v več nadstropjih krošnje — od talnega sloja do visoke krošnje nad 30–40 metrov.
Pomen za podnebje, vodo in ljudi
- Podnebni regulator: Amazonski deževni gozd shranjuje velike količine ogljika v drevesni biomasi in tleh ter tako zmanjšuje količino CO2 v ozračju; njegova degredacija lahko sprosti velike emisije toplogrednih plinov.
- Hidrološki vpliv: Evapotranspiracija dreves prispeva k lokalnim in regionalnim padavinam; Amazonka in njeni pritoki so ključni za oskrbo z vodo v širokem delu Južne Amerike.
- Kulturni in gospodarski pomen: Amazonija je dom številnih avtohtonih skupnosti, katerih način življenja, znanje in pravice so tesno povezani z gozdom. Hkrati gozd zagotavlja vire lesa, zdravilne rastline in druge proizvode, ki so pomembni za lokalno gospodarstvo.
Glavne grožnje
Amazonski deževni gozd se sooča z več, pogosto medsebojno povezanimi grožnjami:
- odsekavanje in spreminjanje v kmetijska zemljišča (predvsem pašniki za govedo in plantaže soje);
- nezakonita in legalna sečnja ter komercialni izkoriščanje lesa;
- rudarjenje in izkopavanje mineralov, ki povzroča lokalne uničenja in onesnaženje;
- gradnja cest, hidrovodi in drugih infrastrukturnih projektov, ki fragmentirajo habitat;
- požari, pogosto povezani s čiščenjem zemljišč za kmetijstvo in podnebnimi spremembami;
- podnebne spremembe, ki lahko spremenijo vzorce padavin in povečajo tveganje suše ter širjenja požarov.
Ocenjuje se, da je bilo v zadnjih desetletjih izgubljenega znaten delež prvotnega gozda (ocene se gibljejo okoli 15–20 % ali več, odvisno od obdobja in metodologije), kar zmanjšuje njegovo funkcionalnost in odpornost.
Varstvo in trajnostno upravljanje
Za ohranjanje Amazonskega deževnega gozda potekajo številne pobude na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni:
- ustanavljanje zaščitenih območij in rezervatov ter priznavanje pravic avtohtonih ljudstev;
- programi za trajnostno rabo virov, certificiranje gozdnih proizvodov in pravila za odgovorno kmetijstvo;
- mednarodni mehanizmi financiranja za zmanjševanje emisij, povezanih z deforestacijo (npr. projekti REDD+), ter sodelovanje v raziskavah in izmenjavi znanja;
- povečanje nadzora in uveljavljanje zakonodaje proti nezakonitim izsekavanjem, rudarjenju in trgovanju z divjimi živalmi.
Ohranjanje Amazona zahteva integrirane pristope, ki združujejo znanstvene podatke, spoštovanje pravic avtohtonih skupnosti, trajnostno gospodarjenje in globalno sodelovanje. Amazonija ni pomembna le za države, ki ležijo znotraj njenega porečja, ampak tudi za globalno podnebje, biotsko raznovrstnost in zdravje številnih ekosistemov.
Drevesa deževnega gozda
Strupena kača iz deževnega gozda: črnokožna papagajevka
Kako ljudje nabirajo kavčuk z dreves
Biotska raznovrstnost
Mokri tropski gozdovi so vrstno najbogatejši biom. Tropski gozdovi v Ameriki imajo več vrst kot afriški in azijski mokri gozdovi.
V amazonskem deževnem gozdu živi več kot tretjina vseh vrst na svetu. Je najbogatejši tropski gozd na svetu glede na biotsko raznovrstnost.
V regiji živi približno 2,5 milijona vrst žuželk, več deset tisoč vrst rastlin, približno 2000 vrst ptic in sesalcev ter podobno število rib. Raznolikost rastlinskih vrst je največja na Zemlji, saj nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da je na enem kvadratnem kilometru lahko več kot 75 000 vrst dreves in 150 000 vrst višjih rastlin. Na enem kvadratnem kilometru amazonskega deževnega gozda je lahko približno 90.000 ton živih rastlin. To je največja zbirka živih rastlinskih in živalskih vrst na svetu. Tu živi ena petina vseh ptic na svetu. Do danes je bilo v regiji registriranih približno 438.000 gospodarsko in družbeno pomembnih rastlinskih vrst, še veliko več pa jih je treba odkriti ali popisati.
Zračne korenine rdeče mangrove na amazonski reki
Amazonski gozdovi kot skladišče ogljikovega dioksida
Več kot petina amazonskega deževnega gozda je že uničena. Gozd, ki je ostal, je ogrožen. Ljudje, ki skrbijo za okolje, opozarjajo na izgubo biotske raznovrstnosti. Opozarjajo tudi, da bo sproščanje ogljika, ki je shranjen v drevesih, povečalo globalno segrevanje.
Reka v amazonskem deževnem gozdu
Ohranjanje
Okoljevarstveniki so zaskrbljeni zaradi izgube biotske raznovrstnosti zaradi uničenja gozda in sproščanja ogljika v rastlinju, kar bi pospešilo globalno segrevanje. Amazonski zimzeleni gozdovi predstavljajo približno 10 % svetovne produktivnosti na kopnem in 10 % zalog ogljika v ekosistemih - približno 1,1 × 1011 metričnih ton ogljika. Ocenjuje se, da so amazonski gozdovi med letoma 1975 in 1996 nabrali 0,62 ± 0,37 tone ogljika na hektar na leto.
Nekateri so izračunali, da se reševanje gozdov celo splača. En hektar amazonskega gozda v Peruju je vreden približno 6280 ameriških dolarjev, če se uporablja za nabiranje sadja, lateksa in lesa. Če je ves gozd posekan za les, je njegova vrednost približno 1000 ameriških dolarjev. Seveda je to mogoče storiti le enkrat, saj ni trajnostno. Ko je gozd izkrčen, se lahko hektar zemljišča uporabi kot pašnik in je vreden približno 148 ameriških dolarjev. S študijo se ne strinjajo vsi; nekateri so podvomili v predpostavke, na katerih temelji.
Brazilske letalske sile z nadzornimi letali spremljajo gozd. Na konferenci leta 2004 so znanstveniki opozorili, da deževni gozd zaradi vse hitrejšega uničevanja deževnega gozda ne bo več sposoben absorbirati milijonov ton toplogrednih plinov na leto, kot je to običajno.
Samo v letu 2003 je bilo posekanih 9169 kvadratnih milj deževnega gozda. Samo v Braziliji so evropski kolonisti od leta 1900 uničili več kot 90 domorodnih plemen. [] Z njimi je izginilo večstoletno znanje o zdravilni vrednosti deževnega gozda. S tem, ko njihovo domovino še naprej uničuje krčenje gozdov, izginjajo tudi ljudstva deževnega gozda.
Gumijasti drog
Ko je bil izumljen postopek vulkanizacije, so podjetja začela izdelovati številne vrste novih izdelkov iz gume, kot so škornji in tesnila za stroje. Ameriška in evropska podjetja so začela kupovati velike količine lateksa iz Brazilije. Ta razcvet brazilskega kavčuka se je začel okoli leta 1870, vendar je potreba po avtomobilskih pnevmatikah prinesla največje bogastvo novim proizvajalcem kavčuka.
Tudi v drugih deževnih gozdovih so rasla drevesa kavčukovca, a v Amazoniji so bila daleč najboljša. Vendar dreves ni bilo mogoče gojiti na plantažah, saj bi jih, če bi bila eno poleg drugega, pojedle žuželke. Zato so morali ljudje najti drevesa v deževnem gozdu, vanje zarezati reže, pustiti skodelice za zbiranje lateksa in se pozneje vrniti po njega. Na tisoče ljudi se je preselilo v deževni gozd, da bi delali pri zbiranju kavčuka. Večino teh ljudi so najeli bogati trgovci z gumo. Trgovci z gumo so jim posodili denar, da so se lahko spustili po reki in kupili orodje. Zbiralci vsakega trgovca so morali kavčuk prodajati le svojemu trgovcu po nizkih cenah in kupovati zaloge le od njega po visokih cenah. To je pomenilo, da so bili zbiralci vedno dolžni svojemu trgovcu in niso mogli oditi, da bi delali kaj drugega. Trgovci z gumo so hitro zelo obogateli.
Središče trgovine z gumo je bil Manaus na reki Rio Negro. Najprej je postal mesto razcveta, nato pa lepo in bogato mesto. Elektriko je imelo prej kot večina mest v Združenih državah Amerike. Novi bogati trgovci so si zgradili ogromne drage hiše in pripeljali avtomobile za vožnjo po redkih cestah v mestu. Zgradili so veličastno opero s kristalnimi lestenci in okrašenimi ploščicami, ki so jih pripeljali iz Evrope.
Vendar je razcvet gumarstva trajal le približno štirideset let in se končal leta 1913. Nekaj ljudi je vzelo semena amazonskih kavčukovcev in jih začelo gojiti v azijskih deževnih gozdovih. Tam so drevesa dobro rasla in jih je bilo mogoče gojiti na plantažah. Žuželke, ki bi jih lahko uničile, so bile v Južni Ameriki. Tako je cena kavčuka začela padati in razcvet kavčuka se je ustavil.
Sorodne strani
- Ekologija
- Gozdarstvo
- 2019 Požari v Braziliji
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je amazonski deževni gozd?
O: Amazonski deževni gozd je največji deževni gozd na svetu.
V: Kakšna je velikost amazonskega deževnega gozda?
O: Amazonski deževni gozd obsega sedem milijonov kvadratnih kilometrov (1,7 milijarde akrov), od tega deževni gozd pokriva pet in pol milijona kvadratnih kilometrov (1,4 milijarde akrov).
V: Katere države so vključene v območje amazonskega deževnega gozda?
O: Območje amazonskega deževnega gozda vključuje ozemlje devetih držav: Brazilija, Peru, Kolumbija, Venezuela, Ekvador, Bolivija, Gvajana, Surinam in Francoska Gvajana.
V: V kateri državi je največ deževnega gozda v Amazoniji?
O: V Braziliji je 60 % deževnega gozda v Amazoniji.
V: Katere vrste rastlin najdemo v amazonskem deževnem gozdu?
O: V amazonskem deževnem gozdu je veliko vrst rastlin, med njimi palisander, mahagonij in ebenovina.
V: Kdaj je nastal amazonski deževni gozd?
O: Amazonski deževni gozd je nastal pred najmanj 55 milijoni let, v obdobju eocena.
V: Kolikšen del površine deževnega gozda na planetu zavzema Amazonija?
O: Amazonski deževni gozd ima več kot polovico površine deževnega gozda na planetu.
