Velikonočni otok Rapa Nui z Moai, Rano Kau in UNESCO dediščino

Velikonočni otok je polinezijski otok v jugovzhodnem delu Tihega oceana. Spada pod chilijsko upravno oblast, najbližja večja kopna točka je več kot 3.500 km proti vzhodu. Glavno mesto je Hanga Roa, kraj, kjer živi večina prebivalstva in kjer so upravne storitve, nastanitve ter letališče Isla de Pascua (Mataveri).

Geografija in narava

Otok je vulkanskega izvora z razgibano reliefno sestavo treh glavnih vulkanskih stožcev: Terevaka, Poike in Rano Kau. Skupna površina otoka je približno 163 km². Rano Kau na robu otoka ima velik krater z naravnim jezerom — eno od redkih sladic vodnih teles na otoku — in na njegovem grebenu leži tudi cerkveno-poganski kompleks Orongo.

Moai in arheološka dediščina

Velikonočni otok je znan po 887 ogromnih kipih, imenovanih Moai, ki so jih izdelali staroselci Rapa Nui. Večina klesanih kamnitih figur je narejena iz vulkanskega tufnega kamna iz kamnoloma Rano Raraku; mnogi Moai so nameščeni na kamnitih platformah, imenovanih ahu. Nekateri Moai so ostali v različnih fazah obdelave v kamnolomu, kar daje poseben vpogled v način njihovih izdelav.

• Moai so običajno predstavljali prednike ali pomembne osebnosti in so stali z obrazi obrnjeni proti vaseh (hrbtni del proti morju).
• Oči so bile včasih izdelane iz belega korala z vstavljenim rdečim ali črnim kamnom za zenice.
• Velikost Moai se zelo razlikuje — najvišji poznani Moai bi postavljen dosegel nekaj več kot 10 metrov, večina pa je nižja.

Rano Kau, Orongo in kulturne prakse

Rano Kau je eden najbolj impresivnih naravnih in kulturnih krajev na otoku. Na njegovem robu se nahaja naselbina Orongo, kjer so potekali obredi, povezani s kultom ptičjega človeka (Tangata manu). Ta obred je imel velik pomen po obdobju sprememb na otoku in je povezan z izborom predstavnika, ki je imel pravico do prvih virov hrane iz okoliških otočkov.

Zgodovina prebivalstva in okoljske spremembe

V 19. stoletju so prebivalstvo uničile bolezni, ki so jih prenašali evropski kolonizatorji, ter plenjenje in odpeljava ljudi v suženjstvo. Zunanji stiki so močno znižali število prebivalcev in prestavili družbene strukture.

Vnesene živali, najprej podgane in nato ovce ter druge domače živali, so bile v veliki meri odgovorne za izgubo avtohtonega rastlinstva na otoku. Izguba rastlinske pokritosti je povzročila erozijo tal in zmanjšanje virov, kar je vplivalo na kmetijstvo in ekosistem kot celoto.

Unescova zaščita in nacionalni park

Velikonočni otok je zavarovan kot Unescov spomenik svetovne dediščine — večji del otoka je vključen v Nacionalni park Rapa Nui. Ta status priznava izjemno arheološko in kulturno vrednost otoka ter spodbuja ukrepe za ohranjanje in raziskovanje. V sklopu zaščite potekajo projekti za obnovo krajine, restavriranje ahu in Moai ter nadzor turističnega obiska.

Turizem, dostop in gospodarska vloga

Turizem je danes osrednji vir dohodka za otok. Obiskovalci prihajajo predvsem z letali iz Santiaga de Chile; plovbe redko potekajo. Za obisk Nacionalnega parka Rapa Nui običajno veljajo vstopnine in priporočila, da obisk poteka s spremljevalci ali lokalnimi vodniki, ki spoštujejo izjemno občutljive arheološke najdbe in kulturo otoka.

Trenutni izzivi in ukrepi za ohranjanje

• Izzivi: ohranjanje arheoloških spomenikov pred vremenskimi vplivi, obvladovanje erozije tal, odpravljanje škodljivih invazivnih vrst (npr. podgane) ter uravnavanje pritiska množičnega turizma.
• Ukrepi: zaščita ključnih območij znotraj nacionalnega parka, projekti ponovne zasajenosti avtohtonih rastlin, restavratorska dela Moai in ahu, sodelovanje med chilijsko državo in lokalno skupnostjo Rapa Nui pri upravljanju virov in kulturne dediščine.

Velikonočni otok ostaja edinstvena kombinacija naravnega čuda, arheološke skrivnosti in žive kulture Rapa Nui. Obiskovalci in raziskovalci si prizadevajo za ravnotežje med dostopnostjo in varstvom, da bi ta droben, a izjemno pomemben del svetovne dediščine ostal ohranjen za prihodnje generacije.

Zgodovina

Zgodovina Velikonočnega otoka je bogata in kontroverzna. Njegovi prebivalci so trpeli lakoto, državljansko vojno, napade sužnjev in skoraj popolno izgubo gozdov. Število prebivalcev je večkrat strmo upadlo. Otočani so zapustili znamenito kulturno dediščino.

300-400 let našega štetja naj bi bil datum prve naselitve Velikonočnega otoka, kar je približno enako kot prihod prvih naseljencev na Havaje. Vendar novi rezultati radiokarbonskega datiranja kažejo, da sta bila Polinezija in Rapa Nui naseljena med letoma 700 in 1100 našega štetja.

Otok so najverjetneje naselili Polinezijci, ki so s kanuji ali katamarani pripluli z 3.200 km oddaljenih Markizov ali 2.600 km oddaljenih Gambierjevih otokov (Mangareva). Ko je otok obiskal kapitan Cook, je eden od članov njegove posadke, Polinezijec z otoka Bora Bora, lahko komuniciral z Rapa Nui.

Po ustnem izročilu, ki so ga zapisali misijonarji v 60. letih 19. stoletja, je bil na otoku prvotno zelo jasen razredni sistem z arikijem, vrhovnim poglavarjem, ki je imel veliko moč nad devetimi drugimi klani in njihovimi poglavarji. Francoski pomorščak Jean-Francois de Galaup, grof de La Perouse, je ob prihodu na otok leta 1786 našel 2 000 ljudi. Zaradi velikega navala sužnjev iz Peruja leta 1862, ki so mu sledile epidemije ošpic, se je število prebivalcev do leta 1877 zmanjšalo na samo 111. Takrat so se na Velikonočnem otoku naselili katoliški misijonarji in začeli spreobračati prebivalce v krščanstvo, kar se je končalo konec 19. stoletja. Leta 1888 je Čile priključil Velikonočni otok in zakupil večino zemlje za rejo ovac. Čilska vlada je leta 1965 imenovala civilnega guvernerja Velikonočnega otoka, prebivalci otoka pa so postali polnopravni čilski državljani.

Najvišji poglavar je bil najstarejši potomec legendarnega ustanovitelja otoka Hotu Matu'a, ki je bil njegov prvorojenec. Najvidnejši del kulture je bilo izdelovanje zelo velikih kipov, imenovanih moai, ki so predstavljali božanske prednike. Verjeli so, da so živi v odnosu z mrtvimi, ki so živim zagotavljali vse, kar so potrebovali. Večina naselij je bila na obali, zato so bili moai postavljeni vzdolž celotne obale in so s hrbtom obrnjenim proti svetu duhov v morju bdeli nad svojimi potomci v naseljih pred njimi.

Ahu Tongariki v bližini Rano Raraku, 15-moai ahu, ki so ga izkopali in obnovili v devetdesetih letih prejšnjega stoletja

Podnebje in vreme

Podnebje Velikonočnega otoka je subtropsko morsko. Najnižje temperature so julija in avgusta (18 °C), najvišje pa februarja (najvišja temperatura 28 °C), kar je poletna sezona na južni polobli. Zime so precej mile. Najbolj deževen mesec je april, čeprav na otoku padavine padajo vse leto.

yudet 5ctvwj34uyhx ufdawsiejdf6gy8gbkjhkmn,

Velikonočni otok

Vprašanja in odgovori

V: Kje se nahaja Velikonočni otok?

V: Katero je glavno mesto Velikonočnega otoka?

V: Kako se imenujejo veliki kipi, po katerih je Velikonočni otok znan?

V: Kdo je naredil Moai?

V: Kako se imenuje velikanski krater na robu Velikonočnega otoka?

V: Kaj je zaščiteno v narodnem parku Rapa Nui?

V: Kaj je v 19. stoletju uničilo prebivalstvo Velikonočnega otoka?

Išči po črki