Indijski cesar/ cesarica (v hindustanščini Badishah-e-Hind) je bil naslov zadnjega mogulskega cesarja Bahadurja Šaha II. in tudi britanskih kolonialnih monarhov v času britanskega radža v Indiji.

Včasih se izraz "indijski cesar" uporablja tudi za indijske cesarje, kot sta Ashoka Veliki iz dinastije Maurya in cesar Akbar iz cesarstva Mughal. Vendar si tega naziva nista prisvojila.

Pomen izraza

Izraz "indijski cesar" (v hindustani pogosto zapisan kot Badshah-e-Hind) izhaja iz persko/urdske besede badshah ali padishah, ki pomeni kralj ali cesar, in besede "Hind", ki označuje Indijo. Naslov je bil politično in simbolno močan — označeval je suprenastavni, panmohutnen položaj vladarja, ki je imel avtoriteto nad velikim ozemljem, različnih narodov in verskih skupin.

Zgodovinski kontekst

Mnogokrat se ta izraz uporablja retrospektivno za velike vladarje indijske zgodovine. Na primer, Ashoka Veliki (dinastija Maurya) je postal znan kot eden najvplivnejših indijskih vladarjev zaradi širjenja budizma in ohranjenih kamnitih in stebrovinskih napisov — v svojih napisanih virih Ashoka ni uporabljal točno naziva "indijski cesar", temveč se je v napiseh pogosto podpisoval z izrazi, kot so "Devanampiya" in "Piyadasi". Podobno je cesar Akbar iz cesarstva Mughal utrdil nadzor nad velikimi deli indijskega podkontinenta in vlatne institucije, vendar so se naslovi in titulature razlikovali glede na dvorno prakso — Mughalci so pogosto uporabljali perske oziroma turške naslove, kot so "Padishah" ali "Badshah".

Konec mogulskega vladanja in britanski radž

V začetku druge polovice 19. stoletja je mogulska oblast močno oslabila. Po uporih leta 1857 (znanih kot India Mutiny ali Prvi indijski upor) je bil zadnji mogulski cesar Bahadur Šah II. formalno odstavljen in izgnan v Rangun (Birmo). Britanska krona je nato prevzela neposredno oblast nad Indijo z vladnim aktom leta 1858, kar je uvedlo obdobje britanskega radža. Leta 1876 je britanska monarhinja Viktorija sprejela naslov "Empress of India", ki so ga kasnejši britanski monarhi nosili kot del svoje uradne titulature med obdobjem britanskega vladanja. Po postopku proti imperialnim strukturam in po podelitvi samostojnosti Indiji (1947) je ta naslov izgubil svojo politično veljavnost in danes velja predvsem kot zgodovinski term.

Simbolika in današnja raba

Naslov "indijski cesar" je danes v glavnem zgodovinski pojem. Uporablja se v strokovni literaturi, v popularnih zgodbah in političnih razpravah o legitimnosti preteklih vladavin. Pomembno je razlikovati med sodobno rabo naziva kot opisne oznake za močne starodavne vladarje in dejanskimi formalnimi nazivi, ki so jih posamezni vladarji uporabljali v svojem času.

Opomba: Besedilo povzema glavne zgodovinske dejavnike in pomen naslova; podrobnejše informacije o posameznih vladarjih (npr. natančni naslovi in uradni status v določenih obdobjih) je smiselno poiskati v specializiranih zgodovinskih virih.