Akbar (1542–1605) — mogulski cesar Indije
Akbar (Abu'l-Fath Džalal ud-din Muhammad Akbar, 14. oktober 1542-1605) je bil tretji mogulski cesar. Rodil se je v Umarkotu (zdaj Pakistan). Bil je sin drugega mogulskega cesarja Humajuna.
Akbar je postal de iure kralj leta 1556, ko je bil star 13 let in je umrl njegov oče. Bairam Khan je bil imenovan za Akbarjevega regenta in vrhovnega poveljnika vojske. Kmalu po prihodu na oblast je Akbar v drugi bitki pri Panipatu premagal Himu, generala afganistanskih sil. Po nekaj letih je končal Bairamovo regentstvo in prevzel vodenje kraljestva. Sprva je Radžputom ponudil prijateljstvo. Vendar se je moral boriti proti nekaterim Radžputom, ki so mu nasprotovali. Leta 1576 je v bitki pri Haldighatiju premagal maha rano Pratapa iz Mevara. Zaradi Akbarjevih vojn je mogulsko cesarstvo postalo več kot dvakrat večje kot prej in je obsegalo večino indijske podceline, razen juga.
Akbar je vladal de facto od leta 1556 do svoje smrti 27. oktobra 1605; po njegovi smrti je na prestol stopil njegov sin Šahdžahan Jahangir. Njegova vladavina je ena najbolj zaznamovanih v zgodovini Mughalov: združevala je vojaške osvojitve z obsežnimi upravnimi, finančnimi in kulturnimi reformami.
Vojaške osvojitve in širitev cesarstva
Pod Akbarjevim vodstvom so Moguli utrdili nadzor nad velikim delom severne in osrednje Indije. Poleg slavne zmage pri Panipatu je Akbar osvojil ključna območja, kot so Punjab, Gujarat, Malwa, Bihar in dele Bengala ter utrdil oblast v večjem delu Radžputa z mešanico vojaških akcij in političnih zavezništev. Njegova vojska je uporabljala kombinacijo konjenice, pehote in topništva, kar je pripomoglo k uspehu na bojnem polju.
Uprava in reforme
Akbar je vzpostavil centralizirano upravo, znano po sistemu mansabdari, ki je urejal vojaške in upravne položaje ter obveznosti vazalov. Uvedel je tudi izboljšave v davčnem sistemu (zabt) ter zbiral podrobne podatke o prihodkih in zemljiški lastnini, kar je kasneje povzeto v delih, znanih kot Ain-i-Akbari. S temi reformami je poskušal stabilizirati finančne vire cesarstva in povečati učinkovitost uprave.
Religijska politika in kulturna dejavnost
Akbar je znan po politiki verske tolerančnosti, ki jo je promoviral pod načelom "sulh-i kul" (mir z vsemi). Vznemirjal je verske razprave v svoji dvorani Ibadat Khana in klical učenjake različnih veroizpovedi. Leta 1582 je skušal oblikovati sintezo različnih verskih idej v verski smeri, imenovani Din-i Ilahi, čeprav ni zaživela kot množična vera. Prav tako je leta 1564 ukinil plačevanje džizije (posebne davščine, ki so jo morali plačevati nemuslimanski podložniki).
Bil je velik pokrovitelj umetnosti, arhitekture in književnosti. Pod njegovo oblastjo so cvetele miniatura, knjižna ilustracija in gradbeni projekti; med najbolj znanimi sta mesto Fatehpur Sikri (zgrajeno kot prestolnica v 1570-ih) in dela, kot so Akbarnama in Ain-i-Akbari, ki ju je naročil in podprl (pisal je Abu'l-Fazl).
Osebne zveze in politika zavezništev
Del Akbarjeve zunanje politike so bile tudi poročne in politične zveze z voditelji lokalnih kraljestev, zlasti z radžputsko elito. Takšna partnerstva so pomagala integraciji Radžputov v mogulsko upravno strukturo in prinesla notranjo stabilnost ter vojaško podporo cesarju.
Zapustina
Akbar velja za enega najpomembnejših vladarjev indijske zgodovine. Njegove osvajalske in upravne reforme so utrdile temelje Mogulskega cesarstva za naslednja stoletja, njegova verska politka in kulturni pokroviteljstva pa so pustili trajen pečat v umetnosti, arhitekturi in družbenem razvoju južne Azije.
Akbar Veliki
Uprava
Akbarjev sistem centralne uprave je temeljil na sistemu, ki se je razvil v času sultanata Delhi, vendar so bile funkcije različnih služb reorganizirane s podrobnimi predpisi za njihovo delovanje.
- Davčni oddelek je vodil wazir, ki je bil odgovoren za vse finance in upravljanje fevdalnih zemljišč jagir in inamdar.
- Vodja vojske se je imenoval mir bakšija in je bil imenovan med vodilnimi plemiči na dvoru. Mir bakshi je bil odgovoren za zbiranje obveščevalnih podatkov, cesarju pa je tudi priporočal vojaška imenovanja in napredovanja.
- Mir saman je bil odgovoren za cesarsko gospodinjstvo, vključno s haremi, ter nadzoroval delovanje dvora in kraljeve telesne straže.
- Sodstvo je bilo ločena organizacija, ki jo je vodil glavni kazi, ki je bil odgovoren tudi za verska prepričanja in prakse.
Mughalsko cesarstvo v Akbarjevem obdobju (brez belega območja)
Ostanek Mughalskega cesarstva po Akbarjevi smrti
Verska politika
Akbar je bil musliman. Zavedal se je, da mora za vzpostavitev močnega imperija pridobiti zaupanje hindujskega ljudstva, ki je bilo v Indiji večinsko.
Din-i-ilahi je bila verska pot, ki jo je predlagal Akbar. To je bil kodeks moralnega ravnanja, ki je odražal Akbarjeve posvetne ideje in njegovo željo po miru, enotnosti in strpnosti v njegovem imperiju. Vera v enega boga, čaščenje vira svetlobe, nezabijanje živali, mir z vsemi so bile nekatere značilnosti Din-i-ilahija. Ni imel nobenih obredov, svetih knjig, templjev ali duhovnikov.
Obrezovanje moških se ni smelo opraviti pred 12. letom starosti, pozneje pa ni bilo obvezno. To je bil judovski običaj, ki ga je prevzel islam. Akbarjevo pravilo je bilo, da mora biti obrezovanje neobvezno in da ga je treba opraviti, če sploh, v starosti, ko fantje lahko razumejo, kaj to pomeni. Tu je Akbar vsakemu moškemu dal možnost izbire in priložnost, da se igra po svoji pameti. Deček razuma, kakršen je bil, ga namreč ni mogel odreči drugim. Bil je zelo dober cesar in imel je občutek za pravičnost.
Ko je bil v Fatehpur Sikriju, je razpravljal, saj je rad spoznaval verska prepričanja drugih. Nekega dne je izvedel, da so verni ljudje drugih religij pogosto fanatiki (nestrpni do verskih prepričanj drugih). To ga je spodbudilo k oblikovanju ideje o novi religiji Sulh-e-kul, ki pomeni univerzalni mir. Njegova zamisel o tej religiji ni diskriminirala drugih religij in se je osredotočala na ideje miru, enotnosti in strpnosti. Zaradi te njegove geste so ga hindujci in pripadniki drugih religij začeli klicati z različnimi imeni in ga imeli radi.
Osebnost
Akbarjevo vladavino je popisal njegov dvorni zgodovinar Abul Fazal v knjigah Akbarnama in Ain-i-Akbari. Drugi viri o Akbarjevi vladavini vključujejo vod Sirhindi. Akbar je bil obrtnik, bojevnik, umetnik, orožar, upravitelj mizar, cesar, general, izumitelj, trener živali in tehnolog. Cesar je postal pri 18 letih.
Navaratnas
Akbar je imel na svojem dvoru navaratne ali devet draguljev, med katerimi so bili Abul Fazel, Faizi, Tansen, Birbal, radža Todar Mal, radža Man Singh, Abdul Rahim Khan-I-Khana, Fakir Aziao-Din in mulla Do Piazza.
Akbarnama
Akbarnāma pomeni Akbarjeva knjiga. To je uradno biografsko poročilo o Akbarju, ki ga je napisal Abu Fazal. Vsebuje žive in podrobne opise njegovega življenja in časa. Vključuje tudi podatke o flori, favni, življenju ljudi v času njegove vladavine in krajih, ki jih je Akbar obiskoval.
Delo je naročil Akbar, napisal pa ga je Abul Fazl, eden od Navratnov (devetih draguljev) na Akbarjevem kraljevem dvoru. Knjiga je bila dokončana v sedmih letih. Ilustracije so bile izdelane v mogulski slikarski šoli. Del tega je Ain-i-Akbari.
Smrt
3. oktobra 1605 je Akbar zbolel za dizenterijo, po kateri ni nikoli ozdravel. Dvanajst dni po svojem triinšestdesetem letu starosti je 27. oktobra 1605 umrl, nato pa so njegovo telo pokopali v mavzoleju v Sikandri (Agra): Akbarjeva grobnica.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Akbar Veliki?
O: Akbar Veliki je bil tretji mogulski cesar.
V: Kdaj in kje se je rodil Akbar?
O: Akbar se je rodil 15. oktobra 1542 v Umerkotu, ki je zdaj del Pakistana.
V: Kdo je bil Akbarjev oče?
O: Akbarjev oče je bil drugi mogulski cesar Humajun.
V: Koliko je bil Akbar star, ko je postal kralj?
O: Akbar je postal de iure kralj pri 13 letih, ko mu je umrl oče.
V: Kdo je bil imenovan za Akbarjevega regenta in vrhovnega poveljnika vojske?
O: Bairam Khan je bil imenovan za Akbarjevega regenta in vrhovnega poveljnika vojske.
V: V kateri bitki je Akbar zmagal kmalu po prihodu na oblast?
O: Kmalu po prihodu na oblast je Akbar v drugi bitki pri Panipatu premagal Himu, generala afganistanskih sil.
V: Katera ozemlja je Akbar osvojil v času svoje vladavine?
O: Med njegovo vladavino je Akbarjeva vojna povzročila, da je bil mogulski imperij več kot dvakrat večji kot prej in je obsegal večino indijske podceline razen juga (razen Dekanske planote).
