Tansen (ok. 1500–1586), znan tudi kot Tan Sen ali Ramtanu, je ena osrednjih osebnosti severnoindijske (hindustanske) klasične glasbe. Rodil naj bi se v hindujski družini v regiji, ki danes pripada sodobnemu Madhja Pradešu. Svojo glasbeno izobrazbo je pridobival pri različnih učiteljih — po nekaterih virih pri svetiščnem glasbeniku Swami Haridasu, po drugih pri uveljavljenih učiteljih dhrupada — in je izpopolnil tehnike vokala in instrumentalne igre, zlasti igranja na rudra veeno (been).
Življenje in dvorno službovanje
Svojo kariero je začel in večino odraslega življenja preživel na dvoru lokalnih hindujski vladarjev. Najbolj izstopa njegovo obdobje službovanja pri radži Ramčandra Singhju iz kneževine Rewa (znan tudi kot Radža Reve), kjer je pridobil sloves izjemnega glasbenika in skladatelja. Zaradi njegove spretnosti so ga pozneje povabili na mogulski dvor. Mogulski cesar Akbar je poslal odposlance z vabilom, naj se Tansen pridruži mogulskemu dvoru. Po večih virih se je Tansen, star približno 60 let, okoli leta 1562 pridružil Akbarjevemu dvoru, kjer je postal eden najpomembnejših umetnikov cesarske knjižnice in dvorne umetnosti.
Umetniški prispevek
Tansen je bil skladatelj, glasbenik in vokalist, znan predvsem po dhrupad slogu pevstva in po svojih kompleksnih alapih, ornamentikah in ritmičnih izvedbah. Pripisujejo mu številne kompozicije in osnovne prispevke k razvoju rag in oblikovanju pevskih principov v severnih regijah indijske podceline. Bil je tudi izkušen instrumentalist — zlasti na rudra veeni — in je prispeval k popularizaciji in tehničnemu izboljšanju nekaterih instrumentov. Na dvoru cesarja Akbarja je bil uvrščen med znamenite umetnike; cesar mu je podelil naziv Mian (kar lahko pomeni učenec ali mojster) in ga umestil med svoje Navaratna (devet draguljev).
Mnogim vrstam izvedb in nekaterim ragam (npr. raga Miyan ki Todi, Miyan ki Malhar, Darbari Kanada, čeprav so avtorstva čez stoletja predmet zgodovinskih razprav) se tradicionalno pripisuje povezava s Tansenom — takšne pripisave pogosto izhajajo iz ustnih tradicij in kasnejših zapisanih virov.
Legende in mitologija
Okrog Tansena se je skozi stoletja spletlo veliko legend, zabeleženih v zapisih zgodovinarjev Akbarjevega dvora in v literaturi različnih gharan. Najbolj znane govorice pravijo, da je lahko z rago Megh Malhar priklical dež in da je izvedba rage Deepak povzročila, da so se prižgale luči. Legende tudi pripovedujejo, da je s svojo glasbo znal pomiriti živali: en zgodbi pravi, da je pomiril divjega belega slona, tako da je zapel zanj, zaradi česar je cesar slona nazadnje lahko jezdil.
Smrt in dediščina
Tansen je umrl leta 1586. Njegov grob in kraj spomina (Tansen Samadhi Sthal) se nahajata v Gwaliorju, kjer se še danes vsako leto prireja glasbeni festival v njegovo čast (Tansen Samaroh). Njegov vpliv se čuti v nadaljnjem razvoju hindustanske klasične glasbe: njegova tehnika, nadgradnje rag in kompozicijske prakse so oblikovale dhrupad in vplivale na številne gharane (glasbene šole) ter kasnejše generacije pevk in pevk.
Tansenova podoba v indijski kulturni zavesti ostaja mešanica zgodovinske osebnosti in mitskega glasbenika — pomemben simbol za razumevanje prehoda med srednjeveško glasbeno tradicijo in cesarsko mogulsko kulturno mešanico, ki je oblikovala sodobno hindustansko klasično glasbo.