Alarik I.: vodja Vizigotov, ki je oplenil Rim (394–411)
Alarik I. (394–411) — vodja Vizigotov, ki je leta 410 oplenil Rim: biografija, vojaške zmage, vzpon in padec enega najvplivnejših gotskih voditeljev.
Alarik I., tudi Alarik, (približno 370–410, vladal okoli 395–410 n. št.) je bil vodja Vizigotov. Znano ga je predvsem kot gotski vodja, ki je leta 410 oplenil Rim. O njegovi družini in zgodnjem življenju je ohranjenih le malo virov; kot mladenič pa je pridobil vojaške izkušnje v rimski vojski.
Zgodovina in vzpon
Alarik se prvič pojavi v virih kot poveljnik gotskih enot, ki so se borile na rimski strani v bitki pri Frigidu leta 394. Januarja cesar Teodozij I., ki je kmalu zatem umrl (17. januarja 395), je svoje cesarstvo razdelil med svoja dva sinova — Arcadija na Vzhodu in Honorija na Zahodu — kar je oslabilo enotnost cesarstva. Po Teodozijevi smrti je Alarik kot vodja Vizigotov zahteval stalno vojaško službo, plačilo in ozemeljske obetne za svoj ljudstvo; ker so mu Rimljani te zahteve pogosto zavračali ali niso izpolnjevali, se je se je uprl.
Vojaške akcije in napadi na cesarstvo
Po letih spopadov in manjših zavezništev z Rimom so se Vizigoti pod Alarikovim vodstvom selili po Balkanu in Grčiji ter povzročali obsežne pustošitve v letih okoli 395–398. Kasneje je Alarik usmeril pozornost proti zahodnemu delu cesarstva. V začetku 5. stoletja je večkrat vdrel v Italijo (401–402), kjer so ga hrabrili notranje rimske razprtije. Rimljani so ga leta 408 začasno odvrnili z odpravnino in premislekom; zgodovinski viri poročajo, da so ga podkupili, da odide.
Vendar so politične spremembe v Rimu in padec vpliva nekaterih močnih poveljnikov (zlasti izvedene čistke po boju za oblast) omogočile Alariku, da se je leta 410 znova vrnil. Po krajšem obleganju mesto zasedel in 24. avgusta 410 izvedel plenjenje — dogodek, ki je pomenil prvi vdor in plenjenje mesta s strani tujcev po skoraj 800 letih in je imel velik simbolni pomen za sodobnike in za poznejšo razlago propada Zahodnega rimskega cesarstva.
Smrt, pogreb in legendna pripoved
Alarik je umrl kmalu po plenjenju Rima; večina virov navaja leto 410 kot leto njegove smrti. Po poročilih nekaterih antičnih kronistov (npr. Jordanesa) so ga njegovi vojščaki pokopali v rečnem koritu, ki so ga začasno preusmerili, nato pa so graditelje, ki so izvedli pokop, usmrtili, da bi skrivnost groba ostala varovana — pripoved, ki ima tudi mitološki prizvok in ji sodobna historiografija priznava bolj ali manj verjeten zgodovinski jedro.
Pomen in zapuščina
Alarikov pohod in plenjenje Rima sta imela velik simbolni vpliv: pokazala sta, da mestna in politična moč Rima nista več neomajni. Alarik ni bil zgolj plenilec — bil je tudi vodja, ki je skušal za svoje ljudstvo zagotoviti ozemlje in status v okviru propadajočega rimskega sistema. Po njegovi smrti so Vizigoti pod vodstvom naslednikov, med njimi Ataulf, spremenili smer in se preselili zahodno proti Galiji in Španiji, kjer so pozneje ustanovili trdnejše državne tvorbe.
Alarik ostaja ena izmed najbolj znanih oseb pozne antike zaradi svoje vloge pri dogodkih, ki so zaznamovali prehod iz rimske antike v zgodnje srednjeveške razmere v Evropi.
Fotogravura Alarica I. iz leta 1894 s slike Ludwiga Thierscha
Življenje
Alarik se je rodil na otoku v delti reke Donave. Bil je član plemenite dinastije Balti iz rodbine Vizigotov. Prvič je bil omenjen leta 394 n. št. kot poveljnik rimskega cesarja Teodozija I. v vojni proti Evgeniju. Sredi leta 390 je postal vodja ali kralj Vizigotov. Alarik se je leta 395 uprl cesarju Arkadiju in napadel Grčijo. Ko je prišel do atenskega obzidja, je mesto plačalo visoko odkupnino, zato jih je zapustil nepoškodovane. Nato je premagal Korint, Argos in Šparto. Grčijo je pustošil do leta 397, ko je rimski general Stiliho obkolil Alarikovo vojsko v Arkadiji. Odrezali so vodo do gotskega tabora in menili, da Alarku ni mogoče pobegniti. Vendar je Alarik prebil njihove vrste in se po zelo zahtevnem terenu odpravil 30 milj (48 km) proti severu. Alarik je nato sklenil pogodbo z Arkadijem. Stiliho se je vrnil v Italijo, ne da bi premagal Alariča.
V letih 401-402 n. št. je Alarik vstopil v Italijo. Poskusil je z isto taktiko kot prej, vendar je bil proti rimski vojski neuspešen. V bitki pri Polentini leta 402 je rimska vojska premagala Gote. Alarikova žena je bila med tistimi, ki so jih Rimljani zajeli. Vendar so bile vizigotske izgube zelo majhne in Alarikova vojska je odšla urejena. Alarik je prečkal reko Pad z namenom, da bi napadel Rim, vendar ga je Stiliho v bitki pri Veroni ponovno srečal in premagal. Alarikova vojska je leta 405 in 406 ponovno napadla Donavo in Ren. Stiliho, ki je zdaj vladal v imenu cesarja Honorija, je z Alarikom sklenil pogodbo. Vendar je bil Stiliho leta 408 ubit. Alarik je ponovno vdrl v Italijo in zahteval izpolnitev Stilihovih obljub, ki mu jih je dal.
Plenjenje Rima s strani Vizigotov 24. avgusta 410, JN Sylvestre 1890
Padec Rima
Vizigotska vojska se je od konca leta 408 n. št. utaborila pred Rimom. Alarik je od Honorija, ki je bil na varnem v Raveni, zahteval plačilo, ki ga cesar ni hotel plačati.
Zgodovinar Zosimus je napisal edino znano poročilo o zadnjih pogajanjih pred izropanjem Rima:
"Ko je Alarik slišal, da so ljudje izurjeni in pripravljeni na boj, je dejal, da je debelejšo travo lažje kositi kot tanjšo, in se na široko smejal veleposlanikom, ko pa so se začeli pogovarjati o miru, je uporabil izraze, pretirane celo za arogantnega barbara: izjavil je, da ne bo opustil obleganja, če ne bo dobil vsega zlata in srebra v mestu ter vse premičnine in barbarskih sužnjev. Ko ga je eden od veleposlanikov vprašal, kaj bo pustil meščanom, če bo to vzel, je odgovoril: "Njihova življenja."
24. avgusta 410 n. št. so mestna vrata Rima odprli sužnji. Alarikovi Vizigoti so tri dni morili in plenili. Poškodovali so stavbe in kradli iz grobnic nekdanjih cesarjev. To je bilo prvič po 800 letih, ko je bil Rim izropan. Vendar so Vizigoti nadaljevali z uničevanjem tudi južneje v Italiji. Na obeh straneh je bilo veliko žrtev. Rimljani so izgubili približno 15 000 mož, Vizigoti pa približno 17 000.
Alarik je nameraval svojo vojsko premakniti na Sicilijo in nato v Afriko. Vendar je kmalu po padcu Rima leta 410 umrl. Ataulf je nasledil Alarica kot kralj in odpeljal vojsko v Galijo.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Alarik I.?
O: Alarik I. je bil vodja Vizigotov.
V: Kje se je Alarik I. vojaško usposabljal?
O: Alarik I. je večino vojaškega usposabljanja opravil v rimski vojski.
V: Kakšno vlogo je imel Alarik I. v bitki pri Frigidu?
O: Alarik I. je bil vojskovodja gotskih sil, ki so se v bitki pri Frigidu borile skupaj z rimskimi enotami.
V: Kdaj je umrl cesar Teodozij I.?
O: Cesar Teodozij I. je umrl januarja 395.
V: Kaj je Alarik I. storil po Teodozijevi smrti?
O: Po smrti Teodozija I. se je Alarik I. uprl in napadel dele Vzhodnega rimskega cesarstva.
V: Kaj je Alarik I. storil leta 408?
O: Leta 408 je Alarik I. poskušal napasti Rim, vendar so ga podkupili, da je odšel.
V: Kdaj je Alarik I. umrl?
O: Alarik I. je umrl leta 411.
Iskati