Alarik I.

Življenje

Alarik se je rodil na otoku v delti reke Donave. Bil je član plemenite dinastije Balti iz rodbine Vizigotov. Prvič je bil omenjen leta 394 n. št. kot poveljnik rimskega cesarja Teodozija I. v vojni proti Evgeniju. Sredi leta 390 je postal vodja ali kralj Vizigotov. Alarik se je leta 395 uprl cesarju Arkadiju in napadel Grčijo. Ko je prišel do atenskega obzidja, je mesto plačalo visoko odkupnino, zato jih je zapustil nepoškodovane. Nato je premagal Korint, Argos in Šparto. Grčijo je pustošil do leta 397, ko je rimski general Stiliho obkolil Alarikovo vojsko v Arkadiji. Odrezali so vodo do gotskega tabora in menili, da Alarku ni mogoče pobegniti. Vendar je Alarik prebil njihove vrste in se po zelo zahtevnem terenu odpravil 30 milj (48 km) proti severu. Alarik je nato sklenil pogodbo z Arkadijem. Stiliho se je vrnil v Italijo, ne da bi premagal Alariča.

V letih 401-402 n. št. je Alarik vstopil v Italijo. Poskusil je z isto taktiko kot prej, vendar je bil proti rimski vojski neuspešen. V bitki pri Polentini leta 402 je rimska vojska premagala Gote. Alarikova žena je bila med tistimi, ki so jih Rimljani zajeli. Vendar so bile vizigotske izgube zelo majhne in Alarikova vojska je odšla urejena. Alarik je prečkal reko Pad z namenom, da bi napadel Rim, vendar ga je Stiliho v bitki pri Veroni ponovno srečal in premagal. Alarikova vojska je leta 405 in 406 ponovno napadla Donavo in Ren. Stiliho, ki je zdaj vladal v imenu cesarja Honorija, je z Alarikom sklenil pogodbo. Vendar je bil Stiliho leta 408 ubit. Alarik je ponovno vdrl v Italijo in zahteval izpolnitev Stilihovih obljub, ki mu jih je dal.

Plenjenje Rima s strani Vizigotov 24. avgusta 410, JN Sylvestre 1890

Padec Rima

Vizigotska vojska se je od konca leta 408 n. št. utaborila pred Rimom. Alarik je od Honorija, ki je bil na varnem v Raveni, zahteval plačilo, ki ga cesar ni hotel plačati.

Zgodovinar Zosimus je napisal edino znano poročilo o zadnjih pogajanjih pred izropanjem Rima:

"Ko je Alarik slišal, da so ljudje izurjeni in pripravljeni na boj, je dejal, da je debelejšo travo lažje kositi kot tanjšo, in se na široko smejal veleposlanikom, ko pa so se začeli pogovarjati o miru, je uporabil izraze, pretirane celo za arogantnega barbara: izjavil je, da ne bo opustil obleganja, če ne bo dobil vsega zlata in srebra v mestu ter vse premičnine in barbarskih sužnjev. Ko ga je eden od veleposlanikov vprašal, kaj bo pustil meščanom, če bo to vzel, je odgovoril: "Njihova življenja."

24. avgusta 410 n. št. so mestna vrata Rima odprli sužnji. Alarikovi Vizigoti so tri dni morili in plenili. Poškodovali so stavbe in kradli iz grobnic nekdanjih cesarjev. To je bilo prvič po 800 letih, ko je bil Rim izropan. Vendar so Vizigoti nadaljevali z uničevanjem tudi južneje v Italiji. Na obeh straneh je bilo veliko žrtev. Rimljani so izgubili približno 15 000 mož, Vizigoti pa približno 17 000.

Alarik je nameraval svojo vojsko premakniti na Sicilijo in nato v Afriko. Vendar je kmalu po padcu Rima leta 410 umrl. Ataulf je nasledil Alarica kot kralj in odpeljal vojsko v Galijo.