Pakistanska monarhija (1947–1956): ustavna vladavina in prehod v republiko
Zgodba Pakistanske monarhije (1947–1956): ustavna vladavina, vloga monarha in generalnega guvernerja ter dramatičen prehod k republiki leta 1956.
Pakistanska monarhija je bila oblika vladavine pakistanskega dominija med letoma 1947 in 1956. V tem sistemu je bil Pakistan neodvisno kraljestvo Commonwealtha z dednim ustavnim monarhom na čelu države. Monarh je bil monarh Združenega kraljestva, delil pa si ga je tudi s številnimi drugimi državami. Vloga monarha je bila opredeljena v ustavi. Večino monarhovih nalog je opravljal generalni guverner Pakistana.
Obseg in praksa monarhije
V praksi je bila pakistanska monarhija predvsem ustavna in ceremonialna: monarh je bil formalni šef države, medtem ko je izvršilna moč dejansko pripadala vladi, ki je delovala v okviru parlamentarne demokracije. Monarh (sprva kralj George VI do leta 1952, nato kraljica Elizabeta II.) je bil hkrati tudi monarh drugih posameznih držav Commonwealtha, pri čemer je bila njena vloga v Pakistanu določena z lokalno ustavo in konvencijami, po katerih je večino pristojnosti izvajal generalni guverner. Generalni guverner je bil imenovan na predlog pakistanske vlade in je imel formalno pravico razpuščati parlament, podpisovati zakone in imenovati ministre, vendar je to običajno počel po nasvetu izvoljenih predstavnikov.
Ustanovitev in pravni okvir
Pakistanska monarhija je bila ustanovljena z Zakonom o neodvisnosti Indije leta 1947. S tem aktom je parlament Združenega kraljestva razdelil britansko Indijo na dve novi državi: Indijo in Pakistan, ki sta postali neodvisni ustavni monarhiji. Nasledstvo na pakistanskem prestolu je bilo tako kot v Združenem kraljestvu urejeno z Zakonom o poravnavi iz leta 1701. Ta pravni okvir je pomenil, da sta imela nova dominija lastno državno suverenost, hkrati pa sta delila isto osebo kot simbolično vodstvo države.
Vloga voditeljev v obdobju dominata
V obdobju monarhije so bili ključni državni uradniki generalni guvernerji, ki so predstavljali kralja oziroma kraljico v Pakistanu. Med pomembnejšimi osebnimi figurami prvega obdobja so bili ustanovitelj države Muhammad Ali Jinnah, ki je bil tudi prvi generalni guverner (1947–1948), ter njegovi nasledniki (med drugim Khawaja Nazimuddin, Ghulam Muhammad in Iskander Mirza). Ti so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju zgodnjih institucij nove države in so pogosto odločali o praktičnih vidikih vladanja v času politične nestabilnosti in postopnega razvoja ustavnih ureditev.
Prehod v republiko
Pakistan je 23. marca 1956 sprejel novo ustavo. Ta ustava je odpravila monarhijo in Pakistan je postal republika v Skupnosti narodov. Po novi ustavi je bila uvedena ustanova predsednika kot formalnega šefa države — v prvi fazi je bil prvi predsednik Iskander Mirza, ki je pred tem opravljal funkcijo generalnega guvernerja. Uvedba republike je bila izraz prizadevanja po polni suverenosti in po uveljavitvi državne ureditve, ki je bolj ustrezala politikam in identiteti nove države, vključno z elementom islamske identitete, ki je bil v novem ustavnem besedilu posebej omenjen.
Posledice in zgodovinski pomen
Prehod iz dominata k republiki je imel daljnosežne posledice za notranjo politiko in mednarodni položaj Pakistana. Kot republika v Skupnosti narodov je Pakistan ohranil vezi z drugimi državami Commonwealtha, hkrati pa je pridobil večjo samostojnost pri urejanju notranjih zadev in izbiri državne simbolike. Pakistan je kasneje, po vojnih dogodkih in prilagoditvah meja, izgubil Vzhodni Pakistan (sodobni Bangladesh), kar je privedlo do začasnega izstopa iz Skupnosti narodov leta 1972; ponovno je članstvo pridobil leta 1989. Zgodnje obdobje monarhije ostaja pomembno za razumevanje institucionalnega nastanka Pakistana in vzpostavitve njegovih zgodnjih ustavnih in političnih navad.
Opomba: Ta povzetek pojasnjuje temeljne značilnosti pakistanske monarhije in prehoda v republiko ter izpostavlja ključne institucije in osebnosti, ne da bi posegal v detajlno kronologijo posameznih političnih dogodkov; za poglobljeno zgodovinsko analizo so na voljo obsežnejše študije in arhivski viri.
Seznam pakistanskih monarhov
| Portret | Ime | Rojstvo | Smrt | Monarh iz | Monarh Do | Odnos s predhodnikom |
|
| 14. decembra 1895 | 6. februar 1952 | 14. avgust 1947 | 6. februar 1952 | Ni (delovno mesto, ustanovljeno z zakonom) | |
|
| 21. april 1926 | - — | 6. februar 1952 | 23. marec 1956 | Hči Georgea VI. |
Seznam pakistanskih konzulov
| Portret | Ime | Rojstvo | Smrt | Konzorcij iz | Konzorcij Do | Odnos z monarhom |
|
| 4. avgust 1900 | 30. marec 2002 | 14. avgust 1947 | 6. februar 1952 | Žena kralja Georgea VI. | |
|
| 10. junij 1921 | - — | 6. februar 1952 | 23. marec 1956 | Mož kraljice Elizabete II. |
Vprašanja in odgovori
V: Kakšno obliko vladavine je imel dominion Pakistan od leta 1947 do 1956?
O: Pakistanska dominija je imela med letoma 1947 in 1956 monarhijo.
V: Kdo je bil v tem obdobju vodja države?
O: V tem obdobju je bil na čelu države dedni, ustavni monarh.
V: S katerim zakonom je bila v Pakistanu vzpostavljena monarhija?
O: Monarhija v Pakistanu je bila ustanovljena z Zakonom o neodvisnosti Indije leta 1947.
V: Kako je bilo določeno prestolonasledništvo?
O: Nasledstvo na prestolu v Pakistanu je bilo urejeno z Zakonom o poravnavi iz leta 1701.
V: Kdaj je Pakistan sprejel novo ustavo in postal republika?
O: Pakistan je 23. marca 1956 sprejel novo ustavo in postal republika v Skupnosti narodov.
V: Kdaj je Pakistan zapustil Skupnost narodov in se ji ponovno pridružil? O: Pakistan je iz Skupnosti narodov izstopil 30. januarja 1972 zaradi vprašanja Vzhodnega Pakistana, ki je postal neodvisen Bangladeš. Ponovno se je pridružil 1. oktobra 1989, vendar je bil od takrat dvakrat suspendiran - prvič od 18. oktobra 1999 do 22. maja 2004 in drugič od 22. novembra 2007 do danes (22. maja 2008).
Iskati



