Instrument predaje (Daka, 1971): kapitulacija pakistanskih sil
Instrument predaje (Daka, 1971): dramatičen zapis kapitulacije pakistanskih sil 16. decembra 1971 — konec vojne za neodvisnost Bangladeša in največja ujetniška predaja po WWII.
Instrument o predaji (bengalsko: আত্মসমর্পনের দলিল) je bil pisni sporazum, ki je formaliziral predajo pakistanskih oboroženih sil med bangladeški osvobodilni vojni. Do predaje je prišlo 16. decembra 1971 na dirkališču Ramna v Dacci. Generalpodpolkovnik A. A. K. Niazi, skupni poveljnik pakistanskih oboroženih sil v Vzhodnem Pakistanu, in generalpodpolkovnik Jagjit Singh Aurora, skupni poveljnik zavezniških sil Bangladeša in Indije, sta listino podpisala pred večtisočglavo množico na dirkališču. Komandir letalstva A. K. Khandker, namestnik vrhovnega poveljnika oboroženih sil Bangladeša, in generalpodpolkovnik J. F. R. Jacob iz indijskega vzhodnega poveljstva sta bila priči predaje.
Ozadje
Predaja je bila zaključek večmesečnega konflikta, ki se je začel po političnih napetostih med Zahodnim in Vzhodnim Pakistanom ter po začetku vojaške akcije Pakistana v marcu 1971. Oboroženi spopadi, represija in humanitarna kriza, ki je povzročila množične begunce v Indijo, so prisilili Indijo k neposredni vojaški intervenciji decembra 1971. Po hitrih operacijah indijskih in bangladeških sil je pakistanska stran utrpela hiter poraz v Vzhodnem Pakistanu, kar je vodilo do podpisanega Instrumenta o predaji.
Podrobnosti predaje in njen pomen
Instrument o predaji je bil pisni dokument, ki je določal predajo vseh vojaških enot, opreme in oblasti pakistanskih sil v Vzhodnem Pakistanu zavezniškim silam. S predajo je praktično nastala samostojna država Bangladeš; 16. december se zato v Bangladešu praznuje kot Dan zmage (Bijoy Dibosh). Dogodek na Ramna Race Course (danes Suhrawardy Udyan) je v zgodovinski spomin vnesel simbolično podobo konca oboroženih spopadov v regiji.
Posledice in repatriacija
Indijska vojska je po predaji zajela približno 93.000 pakistanskih vojakov in uradnikov, kar je eno največjih število vojnih ujetnikov po drugi svetovni vojni. Zaradi političnih in diplomatskih pogajanj so bili ti vojni ujetniki ter številni civilni internerji postopoma vrnjeni v domovino v letih po vojni. Večina je bila repatriirana v okviru pogodb in dogovorov med Indijo, Pakistanom in Bangladešem v začetku 1970-ih (pogodbe so bile urejene v okviru pogajanj v Delhiju).
Dolgotrajna zapuščina
Instrument o predaji ostaja pomemben zgodovinski dokument, ki označuje prelomnico v zgodovini južne Azije in rojstvo Bangladeša kot neodvisne države. Dogodki iz leta 1971 so imeli daljnosežne geopolitične posledice, vplivali na odnose med Indijo in Pakistanom ter oblikovali politično in družbeno izročilo v regiji. Spomin na predajo in žrtve konflikta je prisoten v spominskih obeležjih, muzejih in v kulturnem pomenu Bangladeša.
Besedilo instrumenta
Pakistansko vzhodno poveljstvo se strinja s predajo vseh pakistanskih oboroženih sil v Bangladešu generalpodpolkovniku Jagjitu Singhu Aurori, poveljniku indijskih in bangladeških sil na vzhodnem gledališču. Ta predaja vključuje vse pakistanske kopenske, zračne in pomorske sile ter vse paravojaške sile in civilne oborožene sile. Te sile bodo položile orožje in se predale na mestih, kjer se trenutno nahajajo, najbližjim rednim enotam pod poveljstvom generalpodpolkovnika Jagjita Singha Aurore.
Vzhodno poveljstvo Pakistana bo takoj po podpisu te listine podrejeno generalpodpolkovniku Jagjitu Singhu Aurori. Neupoštevanje ukazov se bo štelo za kršitev pogojev predaje in se bo obravnavalo v skladu s sprejetimi vojnimi zakoni in običaji. V primeru dvoma o pomenu ali razlagi pogojev predaje je odločitev generalpodpolkovnika Jagjita Singha Aurore dokončna.
Generalpodpolkovnik Jagjit Singh Aurora slovesno zagotavlja, da bo osebje, ki se bo predalo, obravnavano z dostojanstvom in spoštovanjem, do katerega so vojaki upravičeni v skladu z določbami Ženevske konvencije, ter zagotavlja varnost in dobro počutje vseh vojaških in paravojaških sil PAKISTANA, ki se bodo predale. Zaščito tujim državljanom, etničnim manjšinam in osebju zahodnega Pakistana bodo zagotovile sile pod poveljstvom generalpodpolkovnika Jagjita Singha Aurore.
Podpisano:
(Jagjit Singh Aurora) generalpodpolkovnik generalni poveljnik indijskih in bangladeških sil v vzhodnem gledališču
(Amir Abdullah Khan Niazi) generalpodpolkovnik, upravitelj vojnega stanja na območju B in poveljnik vzhodnega poveljstva (Pakistan)
16. december 1971"
Ta dokument je na ogled v Narodnem muzeju v Delhiju (od januarja 2012).
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila listina o predaji v bangladeški osvobodilni vojni?
O: Instrument o predaji je bil pisni sporazum, ki je omogočil predajo pakistanskih oboroženih sil v bangladeški osvobodilni vojni.
V: Kdaj je bila kapitulacija izvedena?
O: Do predaje je prišlo 16. decembra 1971.
V: Kdo je podpisal listino o predaji?
O: Listino sta podpisala generalpodpolkovnik A. A. K. Niazi, skupni poveljnik pakistanskih oboroženih sil v Vzhodnem Pakistanu, in generalpodpolkovnik Jagjit Singh Aurora, skupni poveljnik zavezniških sil Bangladeša in Indije.
V: Kje se je predaja zgodila?
O: Predaja je potekala na dirkališču Ramna v Dacci.
V: Kdo je bil priča predaje?
O: Kot priči predaje sta bila letalski komandir A. K. Khandker, namestnik vrhovnega poveljnika oboroženih sil Bangladeša, in generalpodpolkovnik J. F. R. Jacob iz indijskega vzhodnega poveljstva.
V: Koliko pakistanskih vojakov in uradnikov je indijska vojska zajela kot vojne ujetnike?
O: Indijska vojska je kot vojne ujetnike zajela približno 93 000 pakistanskih vojakov in uradnikov.
V: Kdaj so bili pakistanski vojaki in uradniki repatriirani?
O: Kasneje so bili vrnjeni v domovino leta 1973 v skladu s pogoji sporazuma iz Delhija.
Iskati