Ekonometrija
Ekonometrija je veja ekonomije. Uporablja statistične in matematične metode za opis razmerja med gospodarskimi silami, kot so kapital (katero koli orodje, delo ali druge stvari, potrebne za izdelavo nečesa uporabnega), obrestne mere (cena izposojanja denarja) in delo.
Velik del ekonometrije je oblikovanje modelov, ki so preproste slike resničnega sveta. Ti modeli se nato lahko uporabijo za napovedovanje, kaj se bo zgodilo v resničnem svetu.
Primer ekonometrije je preučevanje cen hiš v mestu. Ekonomist (nekdo, ki se ukvarja z ekonomijo) lahko poskuša narediti preprosto sliko cen hiš v mestu. Ta slika lahko pokaže, da so hiše blizu trga vredne več. Ekonomist bi lahko rekel, da bi se lahko cene hiš v drugem delu mesta zvišale, če bi se vzpostavil nov trg. Ekonomist bi lahko tudi rekel, da bi lahko zaradi novega trga cene v bližini starega trga postale nižje kot prej, ker bo novi trg povzročil, da bo več hiš v bližini trga. Zaradi tega bi ljudje, ki prodajajo hiše v bližini trga, te prodajali po nižji ceni, saj bi bilo lahko več prodajalcev kot kupcev.
Osnovni model: linearna regresija
Osnovno orodje ekonometrije je model multiple linearne regresije. V sodobni ekonometriji se pogosto uporabljajo tudi druga statistična orodja, vendar je linearna regresija še vedno najpogosteje uporabljeno izhodišče za analizo. Ocenjevanje linearne regresije na dve spremenljivki lahko prikažemo tako, da potegnemo črto skozi podatkovne točke, ki predstavljajo parna števila neodvisnih in odvisnih spremenljivk.
Okunov zakon, ki prikazuje povezavo med rastjo BDP in stopnjo brezposelnosti. Prilagojeno premico najdemo z regresijsko analizo.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ekonometrija?
O: Ekonometrija je veja ekonomije, ki s statističnimi in matematičnimi metodami opisuje odnose med ekonomskimi silami, kot so kapital, obrestne mere in delo.
V: Kakšen je namen ekonometrije?
O: Namen ekonometrije je ustvariti modele, ki so preproste slike resničnega sveta in jih je mogoče uporabiti za napovedovanje, kaj se bo zgodilo v resničnem svetu.
V: Ali lahko navedete primer ekonometrije?
O: Da, primer ekonometrije bi bil, če bi si ogledali cene hiš v mestu in z modelom predvideli, kako se bodo te cene spremenile, če se doda nov trg.
V: Kako lahko ekonometrijo uporabimo za napovedovanje sprememb cen stanovanj?
O: Ekonometrijo je mogoče uporabiti za oblikovanje modela, ki prikazuje, kako lahko dejavniki, kot je bližina trga, vplivajo na cene stanovanj. Na podlagi tega modela je mogoče napovedati, kako se lahko cene stanovanj spremenijo kot odziv na spremembe na trgu.
V: Kaj je ekonomist?
O: Ekonomist je nekdo, ki preučuje ekonomijo.
V: Kako lahko oblikovanje novega trga vpliva na cene stanovanj v mestu?
O: V skladu s primerom iz besedila lahko vzpostavitev novega trga v drugem delu mesta povzroči dvig cen stanovanj na tem območju, hkrati pa zaradi večje konkurence zniža cene v bližini starega trga.
V: Zakaj bi bili prodajalci v bližini trga po vzpostavitvi novega trga prisiljeni prodajati svoja stanovanja po nižji ceni?
O: Več prodajalcev kot kupcev na trgu lahko povzroči znižanje cen, saj so prodajalci morda prisiljeni znižati svoje cene, da bi našli kupce.
