Gospodarstvo Azerbajdžana: energetika, kmetijstvo in gospodarske reforme
Poglobljen pregled gospodarstva Azerbajdžana: energetika, kmetijstvo, tuje naložbe in gospodarske reforme ter njihov vpliv na rast in prihodnost trga.
Azerbajdžansko gospodarstvo temelji na industriji, kmetijstvu in storitvah, vključno s turizmom. Energetski sektor, ki temelji na velikih zalogah surove nafte in zemeljskegaplina, je danes glavni vir gospodarske rasti v Azerbajdžanu, čeprav polovica Azerbajdžancev neposredno ali posredno zasluži svoj dohodek s storitvami, tretjina pa s kmetijstvom. Razcvet energetike je privedel do velikih neposrednih tujih naložb, stopnja rasti azerbajdžanskega gospodarstva pa je ena najvišjih na svetu.
Po osamosvojitvi leta 1991 ob koncu Sovjetske zveze je Azerbajdžan dolgo in težko prešel iz ukaznega v tržno gospodarstvo. Vlada je v veliki meri zaključila privatizacijo kmetijskih zemljišč ter malih, srednjih in velikih podjetij v državni lasti. Azerbajdžan še naprej izvaja gospodarske reforme, stare gospodarske vezi in strukture pa se počasi nadomeščajo. Z osamosvojitvijo je Azerbajdžan postal član Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, Islamske razvojne banke in Azijske razvojne banke. Azerbajdžanska valuta je azerbajdžanski manat (AZN), ki je razdeljen na 100 qəpikov. Državna valuta je postala leta 1992 in je nadomestila stari sovjetski rubelj. Azerbajdžanska centralna banka je bila ustanovljena leta 1992. Centralna banka je osrednja azerbajdžanska banka in je odgovorna za tiskanje in distribucijo nacionalne valute, azerbajdžanskega manata, ter za nadzor vseh poslovnih bank.
Energetika in ključna infrastruktura
Energetski sektor ostaja gonilna sila ekonomije. Poleg izkoriščanja polj, kot so Azeri-Chirag-Gunashli in razvojnih projektov Shah Deniz, je država vlagala v izvozne cevovode in terminale (npr. Baku–Tbilisi–Ceyhan in severni tranzitni koridor), kar ji omogoča neposreden dostop do svetovnih trgov. V zadnjih letih so v ospredju tudi projekti za povečanje predelave energije, razvoj petrokemičnih zmogljivosti ter širitev infrastrukture za skladiščenje in pomorske izvoze v Kaspijskem morju.
Kljub temu je gospodarstvo precej odvisno od nihanj svetovnih cen nafte in plina, zato vlada in zasebni sektor spodbujata diverzifikacijo v industriji, energetiki iz obnovljivih virov, informacijskih tehnologijah, logistiki in predelovalnih dejavnostih. Državni sklad za prihodke iz nafte (State Oil Fund – SOFAZ) služi kot instrument makroekonomske stabilizacije in naložbenega upravljanja prihodkov iz energetike.
Kmetijstvo in podeželski razvoj
Kmetijstvo še vedno zaposluje velik delež prebivalstva in je ključnega pomena za preskrbo z živili ter ohranjanje ruralnega dohodka. Glavne dejavnosti vključujejo pridelavo žit, bombaža, sadja (zlasti grozdja in granatnih jabolk), zelenjave, čaja in vinogradništvo ter rejo živine. Tradicionalno kmetovanje je pogosto razdrobljeno na majhne kmetije, zato so prioritetne politike modernizacija namakalnih sistemov, izboljšanje dostopa do semena in gnojil, ter spodbude za združevanje kmetijskih zadrug in predelavo pridelkov za izvoz.
Izvoz kmetijskih izdelkov se povečuje, vključno z jabolki, grozdjem, oreščki in pridelki z visoko dodano vrednostjo, vendar so izzivi še vedno prisotni: sezonskost, potreba po investicijah v hladilne verige, certificiranje kakovosti in večja integracija v regionalne in svetovne dobavne verige.
Gospodarske reforme, bančni sektor in poslovno okolje
Po začetnih valih privatizacije so bile uvedene številne reforme za izboljšanje poslovnega okolja: poenostavljanje registracije podjetij, reforma davčnega sistema in spodbude za tuje naložbe. Vlada je privabila velike tuje vlagatelje v energetski sektor, hkrati pa spodbuja tuje naložbe v infrastrukturo, turizem in proizvodnjo.
Finančni sistem je v zadnjih dekadah doživel konsolidacijo in regulativne spremembe. Centralna banka nadzira stabilnost finančnega sistema in izvaja ukrepe za obvladovanje inflacije ter stabilizacijo manata. Kljub temu se banka in vlada občasno soočata s težavami, kot so valutne turbulence, potreba po izboljšanju nadzora nad nekaterimi komercialnimi bankami ter krepitev nadzora nad pranjem denarja in transparentnostjo lastniških struktur.
Med glavnimi izzivi za nadaljnji razvoj ostajajo zmanjšanje odvisnosti od nafte, izboljšanje upravljanja in vladavine prava, krepitev pravic do zasebne lastnine ter boj proti korupciji, da bi ustvarili privlačnejše in bolj predvidljivo okolje za mala in srednja podjetja ter tuje investitorje.
Turizem, storitve in gospodarska perspektiva
Storitveni sektor raste; v ospredju so finančne storitve, trgovina, logistika in turizem. Azerbajdžan cilja na povečevanje turističnega prometa z razvojem obalnega turizma ob Kaspijskem morju, verskega in kulturnega turizma v Bakuju in drugih zgodovinskih mestih ter z dogodki in kongresi.
Gospodarski obeti za Azerbajdžan so odvisni od uspešnosti reform, sposobnosti države za učinkovito izrabo prihodkov iz energetike za dolgoročne naložbe in hitro preusmerjanje kadrov ter kapitala v raznolike dejavnosti. Če bodo nadaljevali z institucionalnimi reformami, izboljšali infrastrukturo in vlagali v človeški kapital, ima država potencial za trajnejšo in vključujočo rast.
Azerbajdžan je razdeljen na 10 gospodarskih regij.
Naftne ploščadi v Kaspijskem morju v Azerbajdžanu.
Industrija
Azerbajdžan je bogat z naravnimi viri, ki zagotavljajo energijo, zlasti surovo nafto in zemeljski plin ter hidroenergijo in vetrno energijo. Drugi naravni viri vključujejo minerale, kot so zlato, srebro, železo, baker, titan, krom, mangan, kobalt, molibden, kompleksna ruda in antimon, ki se kopljejo. Surova nafta in zemeljski plin sta najpomembnejša proizvoda azerbajdžanskega gospodarstva in glavna izvozna vira, ki prispevata h gospodarski rasti. Sta tudi osnova za razširjen sistem rafinerij, ki proizvajajo bencin, herbicide, gnojila, kerozin, sintetično gumo in plastiko. Nafta in zemeljski plin se po cevovodih iz Kaspijskega morja pretaka do črnomorskih pristanišč Novorosijsk v Rusiji in Suspa v Gruziji ter do sredozemskega pristanišča Ceyhan v Turčiji. Hidroelektrarne zagotavljajo 20 % električne energije v državi, proizvodnja vetrne energije pa se počasi povečuje. Druge pomembne industrijske panoge vključujejo cement, gnojila, jeklo, kemikalije, avtomobile in stroje.
Kmetijstvo
Kmetijstvo je majhen del gospodarstva, ki prispeva le 6 % BDP Azerbajdžana, vendar zaposluje 38,3 % delovne sile. 21,78 % celotne površine je obdelovalnih površin (zemljišča, na katerih se lahko pridelujejo (gojijo) poljščine), 2,1 % pa se uporablja za trajne nasade (pridelki, ki trajajo več sezon in se ne presadijo po vsaki žetvi). 16,45 % celotnega zemljišča, ki predstavlja večino obdelovalnih površin v Azerbajdžanu, je namakanih. Glavni pridelki so denarne kmetijske rastline, grozdje, bombaž, tobak, agrumi, riž, čaj in zelenjava. Pomembni kmetijski proizvodi so tudi živina, mlečni izdelki ter vino in žgane pijače. Kmetije v Azerbajdžanu so organizirane kot državne in zadružne kmetije, ki zaposlujejo številne kmete, ter majhne zasebne kmetije, ki so v lasti in upravljanju enega kmeta in njegove družine. Azerbajdžanska ribiška industrija, ki je bila v preteklosti vodilni proizvajalec in izvoznik kaviarja, se danes osredotoča na zmanjševanje zalog jesetrov in belug v Kaspijskem morju.
Turizem
Turizem je pomemben del azerbajdžanskega gospodarstva. Država je bila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja znana turistična točka, vendar sta razpad Sovjetske zveze in vojna za Gorski Karabah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prizadela turistično industrijo in podobo Azerbajdžana kot turistične destinacije. Turistična industrija si je začela opomoči šele v 2000-ih letih, od takrat pa država beleži visoko stopnjo rasti števila turističnih obiskov in prenočitev. V zadnjih letih je Azerbajdžan postal tudi priljubljena destinacija za verski, zdraviliški in zdravstveni turizem. Pozimi so med tujimi obiskovalci priljubljena smučišča, kot je zimski kompleks Shahdag.
Sorodne strani
- azerbajdžanski manat
- Centralna banka Azerbajdžana
- Borza vrednostnih papirjev v Bakuju
- Kmetijstvo v Azerbajdžanu
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je glavni vir gospodarske rasti v Azerbajdžanu?
O: Energetski sektor, ki temelji na velikih zalogah surove nafte in zemeljskega plina, je danes glavni vir gospodarske rasti v Azerbajdžanu.
V: Kako je Azerbajdžan prešel iz ukaznega v tržno gospodarstvo?
O: Po osamosvojitvi leta 1991 ob koncu Sovjetske zveze je Azerbajdžan dolgo in težko prehajal iz ukaznega v tržno gospodarstvo. Vlada je v veliki meri zaključila privatizacijo kmetijskih zemljišč ter malih, srednjih in velikih podjetij v državni lasti.
V: Katerim organizacijam se je Azerbajdžan pridružil po osamosvojitvi?
O: Po osamosvojitvi je Azerbajdžan postal član Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, Islamske razvojne banke in Azijske razvojne banke.
V: Kakšno valuto uporablja Azerbajdžan?
O: V Azerbajdžanu se uporablja azerbajdžanski manat (AZN), ki je razdeljen na 100 qəpik. Nacionalna valuta je postala leta 1992 in je nadomestila stari sovjetski rubelj.
V: Katera institucija je centralna banka Azerbajdžana?
O: Azerbajdžanska centralna banka je centralna banka za Azerbajdžan; odgovorna je za tiskanje in distribucijo nacionalne valute - azerbajdžanskega manata - ter nadzor nad vsemi komercialnimi bankami.
V: Kdo v Azerbajdžanu zasluži svoj dohodek s kmetijstvom?
O: Tretjina ljudi, ki živijo v Azerbajdžanu, zasluži svoj dohodek s kmetijstvom.
V: Koliko delitev ima azerbajdžanski manat? O: Azerbajdžanski manat ima 100 delitev qəpik.
Iskati