Depresija (ekonomija)

Velika depresija

Velika gospodarska kriza (1929-1939) je bila najdaljša in najgloblja gospodarska kriza v zgodovini sodobnega industrijskega sveta. Začela se je po zlomu ameriške borze leta 1929. Tečaji na borzi na Wall Streetu so padali od 24. do 29. oktobra 1929. Zaradi tega je Wall Street zajela panika. Na milijone vlagateljev je bilo finančno uničenih. Do leta 1933 je propadla skoraj polovica bank v ZDA, brezposelnih pa je bilo med 13 in 15 milijonov Američanov. Začetek druge svetovne vojne v Evropi je končal depresijo. Velika depresija je prizadela države po vsem svetu. V nasprotju s prejšnjimi depresijami, v katerih je bilo prizadetih le nekaj držav, so veliko depresijo občutile skoraj vse industrializirane države. Trpele so Afrika, Azija, Avstralija, Evropa ter Severna in Južna Amerika. Države so skušale zaščititi svoja gospodarstva tako, da so zvišale carine na blago, ki so ga uvažale v svoje države. Zaradi tega se je svetovna trgovina zmanjšala za približno 30 odstotkov. Po ocenah je bilo do leta 1932 po vsem svetu brezposelnih približno 30 milijonov ljudi.

Velika gospodarska kriza je imela daljnosežne politične posledice. Ker so gospodarstva propadala, so se nekateri ljudje obrnili na vojaške diktatorje, da bi rešili svoje države. V državah, kot so Argentina in več držav v Srednji Ameriki, so na primer vladali diktatorji. V Nemčiji, Italiji in na Japonskem se je uveljavil fašizem, ki je neposredno pripeljal do druge svetovne vojne. V Sovjetski zvezi je depresija omogočila Josipu Stalinu, da je prišel na oblast. Milijone ljudi je izgnal v delovna taborišča in začel izvajati teror, imenovan Velika čistka. Samo v tridesetih letih prejšnjega stoletja je umrlo 20 milijonov Sovjetov. Na zahodu je bil eden od odzivov kapitalizem blaginje. Ta se je uveljavil v državah, kot so Kanada, Francija in Velika Britanija.

Znaki depresije

Leta 2013 je bila v nekaterih evropskih državah brezposelnost večja kot v času velike krize v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Bruto domači proizvod se je zmanjševal hitreje, kot so nekatere evropske države lahko zmanjšale porabo. Finančna kriza v Evropi kaže, da se bo še poslabšala in ne izboljšala. Čeprav jo nekateri vladni uradniki imenujejo recesija, jo ekonomisti že označujejo za depresijo. Ker so evropske države vezane na evro, ne morejo devalvirati lastne valute, da bi prilagodile svoja gospodarstva. To pomeni, da ne morejo znižati cene svojega izvoza, da bi ga naredile privlačnejšega, in tako ne morejo doseči trgovinske bilance.