Krach newyorške borze 1929: Črni torek in začetek Velike depresije
Krach newyorške borze 1929: Črni torek, bančni zlomi in začetek Velike depresije — poglobljena zgodovina, vzroki in globalne posledice za gospodarstvo.
Propad na Wall Streetu leta 1929 je bil največji borzni zlom v zgodovini Združenih držav Amerike in je imel daljnosežne gospodarske in socialne posledice.
Potek zloma
Vrhunec krize se je zgodil na newyorški borzi v oktobru 1929. Petek, 24. oktober 1929, je znan kot črni četrtek, ključni pa je bil torek, 29. oktober 1929, ko je bursa doživela še hujši padec — ta dan imenujemo črni torek. Delniške cene so se v nekaj dneh znižale za ogromne odstotke, kar je povzročilo izgubo premoženja številnih vlagateljev in posredno destabilizacijo bank, ki so bile izpostavljene posojilom v delnice ali so jih vlagatelji s pridobljenimi izgubami množično zapuščali.
Vzroki zloma
Vzroki so bili večplastni: dolgotrajna spekulacija na borzi, široko razširjeno trgovanje "na margin" (nakupi delnic z majhnim lastnim vložkom in velikimi posojili), presežna proizvodnja v industriji in kmetijstvu, neenakomerna porazdelitev dohodkov ter napake v monetarni politiki (strožje obrestne mere in omejena denarna oskrba). Zlom je razkril ranljivost sistema in prekomerno zanašanje gospodarstva na rast cen delnic kot vir bogastva.
Posledice v ZDA
Zlom je sprožil val bančnih propadov in likvidnostne krize, zaradi česar so se zaprla podjetja in zmanjšala proizvodnja. Nezaposlenost je narasla na približno četrtino delovne sile v najhujših letih (okoli 1933). Mnogi ljudje so izgubili prihranke, domove in delo; pojavile so se kuhinje za juho in začasna naselja brezdomcev, pogosto imenovana Hooverville. Veliko ljudi je pomoč iskalo pri dobrodelnih organizacijah in lokalni skupnosti — mnogo občin je organiziralo javne delovne projekte, vendar so bile te na začetku omejene.
Cene delnic niso dosegle predkrizne ravni vse do sredine 1950-ih — število let okrevanja poudarja globino zloma: borzni indeksi niso dosegli enakih vrednosti vse do konca leta 1954.
Globalne učinki
Ta zlom je pomenil začetek desetletne velike gospodarske krize, ki je prizadela vse zahodne industrializirane države. Med odzivi držav so bile uvedbe zaščitnih ukrepov, kot so visoke carine (najbolj znana ameriška zakonodaja je Smoot–Hawley iz 1930), kar je dodatno omejilo svetovno trgovino in poslabšalo gospodarsko sliko. Mednarodna trgovina se je močno zmanjšala, industrijska proizvodnja je padla, brezposelnost pa je zrasla povsod po svetu.
Socialne posledice
Socialne stiske so bile velike: revščina, lakota in brezdomstvo so postali vsakdan mnogih družin. Veliko ljudi je poiskalo pomoč v kuhinji za juho in pri dobrodelnih organizacijah. Migracije za delom (npr. notranje selitve v iskanju zaposlitve) so se povečale; znani so primeri množičnih selitev kmetov iz prizadetih območij, posebej iz prizadetih delov Srednjega zahoda (Dust Bowl).
Politični in gospodarski odzivi
Za prvo obdobje po zlomu je bila značilna omejena vladna intervencija; predsednik Herbert Hoover je sprva nasprotoval velikim neposrednim plačilom prebivalstvu in se bolj zanašal na prostovoljne ukrepe in pomoč poslovnemu sektorju. Monetarna politika federalne banke (Federal Reserve) in začetne napake pri reševanju bančnega sistema so poslabšale krizo. Velike spremembe so prišle z izvolitvijo Franklina D. Roosevelta leta 1932 in uvedbo New Decala (New Deal), obsežnega paketa reform in javnih del, katerih cilj je bil stabilizacija bančnega sistema, pomoč brezposelnim ter obnova industrije in kmetijstva.
Okrevanje
Okrevanje je bilo postopno in neenakomerno; programi New Deala so zmanjšali najhujše učinke, a popolno gospodarsko okrevanje v ZDA je pripomnil in pospešil vstop v drugo svetovno vojno konec leta 1941, ko je množična mobilizacija in vojaška industrija povzročila povečanje proizvodnje in zaposlenosti. Depresija se je v ZDA formalno končala v naslednjih letih, čeprav so socialne in gospodarske posledice dolgo ostale vidne v družbi.
Zgodovinski pomen
Krach leta 1929 ni bil le trenutni finančni zlom, ampak prelomnica, ki je spremenila razumevanje vloge države v gospodarstvu, spodbudila razvoj socialnih varnostnih mrež in regulacije finančnega sektorja ter vplivala na mednarodno politiko in gospodarstvo za naslednje desetletje. Učinki zloma so poudarili pomen stabilne monetarne politike, regulacije finančnih trgov in socialnih programov za blažitev učinkov velikih gospodarskih šokov.
Množica, ki se je zbrala na Wall Streetu po zlomu leta 1929.
Industrijski indeks Dow Jones, 1928-1930
Vzroki
Zaradi špekulacij na borzi je več sto tisoč Američanov veliko vlagalo v borzo, kar je ustvarilo gospodarski balon. Mnogi so si izposojali denar, da bi kupili več delnic.
"Na prelomu 20. stoletja so bile borzne špekulacije omejene na strokovnjake, v dvajsetih letih 20. stoletja pa je na newyorško borzo vlagalo na milijone "navadnih Američanov". Do avgusta 1929 so borzni posredniki malim vlagateljem posodili več kot dve tretjini nominalne vrednosti delnic, ki so jih ti kupovali na kritje - posojilo je znašalo več kot 8,5 milijarde dolarjev".
Znesek posojenega denarja je bil večji od celotnega zneska valute, ki je bil takrat v obtoku v ZDA. Ko je cena delnice padla pod znesek izposojenega denarja, jo je moral lastnik prodati, da bi plačal dolg. To je povzročilo še večji padec cen. Leta pozneje so predpisi omejili uporabo dolga na ta način. []
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bil zlom na Wall Streetu leta 1929?
O: Propad na Wall Streetu leta 1929 je bil največji borzni zlom v zgodovini Združenih držav Amerike. Zgodil se je na newyorški borzi v torek, 28. oktobra 1929, danes znan kot črni torek.
V: Kakšne so bile nekatere posledice tega zloma?
O: Sledil je propad bank, zaradi česar so se podjetja zaprla, kar je povzročilo paniko po vsem svetu, s katero se je začela velika gospodarska kriza. Tečaji delnic so dosegli prejšnjo raven šele konec leta 1954. Ta zlom je pomenil tudi začetek desetletne velike depresije, ki je prizadela vse zahodne industrializirane države. Države so uvedle visoke carine in drugače omejile uvoz, mednarodna trgovina pa se je močno zmanjšala. Jušne kuhinje so postale kraj, kamor so po hrano hodili številni ljudje, ki so v tem obdobju zaradi revščine in trpljenja izgubili domove.
V: Kako dolgo je trajalo, da so si cene delnic opomogle po tem zlomu?
O: Trajalo je do konca leta 1954, da so cene delnic po zlomu na Wall Streetu leta 1929 spet dosegle raven pred zlomom.
V: Kdo je bil kriv za to krizo?
O: Ljudje, ki so izgubili domove, so živeli v tako imenovanih Hoovervillih, ki so krivdo za krizo ali depresijo pripisovali predsedniku Herbertu Hooverju.
V: Kdaj se je začela druga svetovna vojna in kako se je z njo končala velika depresija?
O: Druga svetovna vojna se je začela konec leta 1941, ko se je začela ameriška mobilizacija, in se dramatično končala z njenim začetkom 3. septembra 1939, ko se je začela druga svetovna vojna, s čimer se je končala Velika depresija.
V: Kako se je velika depresija razširila po Evropi in drugih delih sveta?
O: Velika depresija se je iz Amerike hitro razširila v Evropo in druge dele sveta zaradi gospodarskih povezav med ameriškim in evropskim gospodarstvom po prvi svetovni vojni po zlomu Wall Streeta 29. oktobra 1929, ki je vse skupaj sprožil.
Iskati