Taktika šoka
Taktika šoka je vojaška taktika, ki je namenjena temu, da sovražnika preplavijo s strahom ter povzročijo paniko in zmedo. Taktika šoka je stara kot samo vojskovanje. Mongoli so si sloves nepremagljivih pridobili z uporabo taktike šoka. Številni srednjeveški vitezi na bojnih konjih so usklajeno izvajali udarne napade na vrste sovražnikovih vojakov. Robert E. Lee je videl prednost udarnega napada v tem, da ne ubija toliko sovražnikovih vojakov, temveč da "povzroči paniko in praktično uniči [sovražnikovo] vojsko". Slabost udarnega napada je, da lahko napadalec utrpi velike izgube. Med prvo svetovno vojno je na primer Nemčija z uporabo udarnega napada utrpela velike izgube.
Napad z bajonetom je lahko zelo učinkovita taktika udarca.
Zgodovinski primeri
Starodavne vojske so pogosto premagale sovražnika s psihološkim učinkom taktike šoka.
- Hetiti in stari Egipčani so uporabljali prvo mobilno orodje za udarno taktiko - bojni voz. Vozniki so bili elitna veja večine takratnih vojsk. Toda na začetku klasičnega obdobja niso bili več učinkoviti. Vojske so razvile načine, kako premagati vozove v boju. Celo zloglasne vozove s kosami, ki jih je uporabljal perzijski kralj Darij I., je pehota zlahka premagala. Zato so se preusmerili v bolj razmaknjeno formacijo falange. To je vojakom omogočilo, da so se izognili rezilom in pustili, da so šli kosni vozovi naravnost skozi. Nato so se neposredno za vsako falango zaleteli v formacije dolgih pik, ki so prebodle vozove in njihove jezdece.
- Filip II. Makedonski in njegov sin Aleksander Veliki sta bila odvisna od svoje elitne spremljevalne konjenice, ki je s svojo udarno taktiko pomagala zmagati v skoraj vsaki bitki. Medtem ko so makedonske falange napadale sovražnika, je bila konjenica v rezervi. Ko je falanga razbila linije, je spremljevalna konjenica delovala kot udarna enota in razpršila sovražnikove vojake.
- Nemška bliskovita vojna v drugi svetovni vojni je bila taktika udarcev, ki so jo Nemci z velikim uspehom uporabili proti svojim sovražnikom. Pri bliskoviti vojni so bile sile osredotočene na ofenzivna orožja, kot so tanki, artilerija in letala, da bi hitro prebili sovražnikove linije. Tanki so bili nato prosti, da so za sovražnikovimi linijami povzročili šok in zmedo. Prekinili bi oskrbovalne linije in preprečili okrepitvam, da bi zapečatile preboj v njihovih vrstah. Nemci bi nato obkolili sovražnikove enote in jih prisilili k predaji (vojaški).
Perzijski voz s kosami
Nemški tanki Tiger II
Sorodne strani
- Flankirajoči manever
- Gibanje s kleščami (imenovano tudi dvojno razvijanje)
- Gibanje obračanja
- Zaseda
- Ovojnica
- Gibanje klešč
- Zadnja straža
- Vojskovanje s premočjo
- Navidezni umik
- Preventivna vojna
- Poševni vrstni red
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je taktika šoka?
O: Taktika šoka je vojaška taktika, ki je zasnovana tako, da sovražnika preplavi s strahom ter povzroči paniko in zmedo.
V: Kako dolgo se taktika šoka uporablja v vojni?
O: Taktika šoka se v vojni uporablja že odkar obstaja.
V: Kdo so bili Mongoli in kako so uporabljali taktiko šoka?
O: Mongoli so bili nomadsko ljudstvo iz Srednje Azije, ki je slovelo kot nepremagljivo z uporabo taktike šoka. Izvajali so usklajene napade na sovražnikove vojake na bojnih konjih.
V: Kakšno je bilo mnenje Roberta E. Leeja o prednostih udarnega napada?
O: Robert E. Lee je menil, da je prednost udarnega napada v tem, da ne ubija toliko sovražnikovih vojakov, temveč da "povzroči paniko in praktično uniči [sovražnikovo] vojsko".
V: Katera je ena od slabosti uporabe udarnega napada?
O: Ena od pomanjkljivosti uporabe udarnega napada je, da lahko napadalec utrpi velike izgube.
V: Ali lahko navedete primer, ko se je to zgodilo med prvo svetovno vojno?
O: Med prvo svetovno vojno je Nemčija utrpela velike izgube, ko je uporabila taktiko udarnega napada.
