Navidezni umik
Navidezni umik je vojaška taktika, pri kateri se sile pretvarjajo, da so poražene, uprizarjajo umik, nato pa se med zasledovanjem obrnejo in zasačijo sovražnika. S tem lahko povzroči zmedo v sovražnikovih vrstah ali nekatere prisili, da zapustijo in oslabijo svoje bojne formacije. Poveljniki na bojišču so morali to taktiko uporabljati previdno, da prirejeni umik ni postal pravi umik. To je bila taktika, ki se je uporabljala v davni zgodovini in se uporablja še danes. Sun Tzu je o njej pisal v svoji knjigi Umetnost vojne. Svoje bralce je opozoril: "Ko nekateri napredujejo, drugi pa se umikajo, je to vaba."
Odlomek tapiserije Bayeux, ki prikazuje vojvodo Viljema (v sredini) "tukaj je vojvoda Viljem", ki Norvežane vrača v boj
V zgodovini
- V bitki pri Salamini leta 480 pr. n. št. so se stari Grki na morju spopadli s številčnejšo perzijsko mornarico. Grški voditelj Temistokles je Perzijcem posredoval informacijo, da so Grki pripravljeni na beg in da bi lahko Perzijci, če bi takoj ukrepali, dosegli veliko zmago. Čeprav ni šlo za dejanski uprizorjeni umik, ampak bolj za govorice, je to delovalo enako dobro, saj so bili Perzijci poraženi.
- V bitki pri Kannah leta 216 pred našim štetjem je Hanibal namenoma oslabil svoje središče, da bi rimsko vojsko pripravil do napada na to točko v svojih vrstah. Ko se je središče počasi umikalo, sta se obe močnejši krili kartaginske vojske zgrnili na nič hudega sluteče Rimljane. Kartaginci so do konca dneva pobijali ujete Rimljane.
- Viljem Osvajalec je po navedbah Viljema iz Poitiersa ukazal dva navidezna umika. To je bila težka taktika, ki jo je bilo težko uporabiti enkrat, ne da bi povzročila popoln poraz, zato je malo verjetno, da jo je uporabil dvakrat. Bolj verjetno je, da so se Viljemove čete razšle, njihov vodja pa jih je ponovno zbral v boj. konjeniški prizor na tapiseriji iz Bayeuxa prikazuje Viljema z odstranjeno čelado in latinskimi besedami Hic est dux Wilelmus (tu je vojvoda Viljem). To potrjuje teorijo, da so se Normani umaknili, ker so verjeli, da je bil Viljem ubit. Snel si je čelado, da bi pokazal svoj obraz in zbral svoje može nazaj v boj. Če so to poimenovali lažni umik, je bil to morda politično korekten način, kako povedati, da je njihova vojska pobegnila in jo je bilo treba poklicati nazaj. Kljub temu je bilo veliko anglosaških vojakov dovolj nespametnih, da so sledili Viljemovim umikajočim se možem, vendar so bili nato ubiti v protinapadu.
Sorodne strani
- Flankirajoči manever
- Gibanje s kleščami (imenovano tudi dvojno razvijanje)
- Gibanje obračanja
- Zaseda
- Ovojnica
- Flankirajoči manever
- Varnostna zaščita
- Vojskovanje s premočjo
- Preventivna vojna
- Poševni vrstni red
- Taktike šoka
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je navidezni umik?
O: Navidezni umik je vojaška taktika, pri kateri se sile pretvarjajo, da so poražene, uprizarjajo umik, nato pa se obrnejo in zasačijo sovražnika.
V: Kakšen je namen navideznega umika?
O: Namen navideznega umika je povzročiti zmedo v sovražnikovih vrstah ali prisiliti nekatere, da zapustijo in oslabijo svoje bojne formacije.
V: Kako naj poveljniki na bojišču skrbno uporabljajo to taktiko?
O: Poveljniki na bojišču morajo to taktiko uporabljati previdno, da navidezni umik ne postane pravi umik.
V: Ali je navidezni umik taktika, ki se je uporabljala le v starodavni zgodovini?
O: Ne, navidezni umik je taktika, ki se uporablja še danes.
V: Kdo je v knjigi Umetnost vojne pisal o navideznem umiku?
O: Sun Tzu je o navideznem umiku pisal v knjigi Umetnost vojne.
V: Kakšno opozorilo je Sun Tzu podal glede uporabe navideznega umika?
O: Sun Tzu je svoje bralce opozoril, da je "ko se vidi, da nekateri napredujejo, drugi pa se umikajo, to vaba".
V: Kako lahko navidezni umik oslabi sovražnikove bojne formacije?
O: Navidezni umik lahko prisili sovražnikove vojake, da zapustijo svoje položaje in zasledujejo umikajoče se sile. To lahko povzroči nered in zmedo v njihovih bojnih formacijah in jih naredi ranljive za zasedo.
