Obkolitev
Obkolitev je vojaška taktika napada na sovražnikovo krilo ali zaledje. Pri tem je treba z diverzantskimi napadi ohranjati sovražnikovo pozornost usmerjeno na njegovo sprednjo stran. Zaradi ovojnice se sovražnik bori v smeri, na katero je najmanj pripravljen. Manever zahteva bok, ki ga je mogoče napasti. Za razliko od manevra sflanki, ki uporablja sovražnikovo premikanje naprej, da ustvari napadljiv bok, je obkolitev odvisna od sovražnikovega obrambnega položaja, morebitnih ovir in terena. Obkolitev ima tako prednosti kot slabosti. Prednosti vključujejo možnost, da se zajame ali porazi celotno nasprotnikovo vojsko ali njen del. Ponuja manjše tveganje kot drugi ofenzivni manevri. Slabosti vključujejo možnost nasprotnikovega protinapada na oslabljeno središče ali na drugo krilo.
Vrste ovojnic
- Obratno gibanje, pri katerem je cilj "obrniti" sovražnika iz njegovega obrambnega položaja in ga prisiliti k ukrepanju.
- Enotna ovojnica je napad na en bok ali sovražnikovo zaledje iz ene smeri, pri čemer je sovražnik pozoren na svojo sprednjo stran.
- Za dvojno ovojnico, imenovano tudi gibanje s kleščami, so potrebne tri sile. Ena drži središče, drugi dve pa napadata desni in levi bok. Ko oba bočna napada dosežeta zaledje, je sovražnik obkoljen.
- Vertikalna ovojnica je ovojnica z neba. O tem je prvi razmišljal Benjamin Franklin, vendar do izuma letala ni bilo praktično. Za vertikalno ovojnico se uporabljajo padalci ali drugi vojaki, ki po zraku priletijo na sovražnikovo krilo ali zaledje.
Zgodovinski primeri
Med znanimi primeri enotnega ovoja je Aleksander Veliki, ki ga je uporabil v bitki pri Gaugameli leta 331 pred našim štetjem. Robert E. Lee je to taktiko uporabil v bitki pri Chancellorsvillu leta 1863. Med drugo svetovno vojno jo je nemški general Erwin Rommel uspešno uporabil v bitki pri Gazali, kar je neposredno vodilo k zavzetju Tobruka leta 1941. Med znanimi dvojnimi ovojnicami je tudi Hanibal v bitki pri Cannah, kjer je leta 216 pr. n. št. premagal rimsko vojsko. Leta 1781 med ameriško revolucionarno vojno jo je ameriški general Daniel Morgan uspešno uporabil proti britanskemu generalu Banastru Tarletonu, zaradi česar so se številni britanski vojaki predali. Leta 1944 so se med operacijo Overlord v vrzeli Falaise nemške enote znašle v dvojni ovojnici britanskih in ameriških sil.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ovojnica?
O: Ovojnica je vojaška taktika napada na sovražnikovo krilo ali zaledje, medtem ko z diverzantskimi napadi ohranja njegovo pozornost usmerjeno na fronto.
V: Kako deluje ovojnica?
O: Obkolitev prisili sovražnika, da se bori v smeri, na katero je najmanj pripravljen, in zahteva napadljiv bok. Razlikuje se od manevra obkolitve, ki uporablja sovražnikovo premikanje naprej, da bi ustvaril napadalen bok.
V: Katere so prednosti uporabe obkolitve?
O: Prednosti so, da lahko zajamemo ali premagamo celotno nasprotnikovo vojsko ali njen del in da je tveganje manjše kot pri drugih ofenzivnih manevrih.
V: Ali ima ta taktika kakšne slabosti?
O: Slabosti vključujejo možnost nasprotnikovega protinapada na oslabljeno središče ali drugo krilo.
V: Ali je ovojnica odvisna od obrambnega položaja, ovir in terena?
O: Da, obkolitev je odvisna od obrambnega položaja, ovir in terena.
V: Ali je kakšna razlika med manevrom obkolitve in manevrom ovojnice?
O: Da, za razliko od obkolitvenega manevra, ki uporablja sovražnikovo premikanje naprej, da ustvari napadalen bok, je obkolitev odvisna od sovražnikovega obrambnega položaja, morebitnih ovir in terena.
