Hizb-ul-Mujahideen: zgodovina, cilji in vpliv v Kašmirskem konfliktu

Hizb-ul-Mujahideen (HM) je ena največjih militantnih skupin, ki deluje v Džamu in Kašmirju iz Azad Džamu in Kašmirja ter se zavzema za združitev spornega ozemlja in združitev celotne kašmirske regije s Pakistanom. Od svoje ustanovitve HuM želi tudi islamizacijo Kašmirja.

HuM je bila ustanovljena leta 1989 v Kašmirski dolini, njen vodja pa je bil mojster Ahsan Dar. Indijske oborožene sile so Dara aretirale sredi decembra 1993. Ustanovljena naj bi bila kot militantno krilo Džamat-e-Islami (JeI) po naročilu Medobčinske obveščevalne službe (ISI), pakistanske zunanje obveščevalne agencije, da bi se uprla Osvobodilni fronti Džamu Kašmirja (JKLF), ki se je zavzemala za popolno neodvisnost države od narodov. Mnogi od prvih kadrov Hizb so bili nekdanji člani JKLF.

Ustanovitev in zgodovinski razvoj

Skupina se je pojavila v kontekstu naraščajočega oboroženega odpora proti indijski upravi v poznih 1980‑ih. Poleg Ahsana Dara so v prvih letih pomembno vlogo igrali številni borci iz kašmirskega okolja, ki so se preusmerili iz širšega gibanja za neodvisnost v bolj islamsko usmerjeno in Pakistan-prijazno organizacijo. Po aretaciji Darja je vodstvo postopoma prevzel drugi vodstveni kader; v naslednjih letih se je vloge vodilnih oseb pogosto opravljalo iz Azad Kašmirja ali Pakistana, kjer je imel skupina tudi logistično podporo.

Ideologija in cilji

• Združitev s Pakistanom: glavni politični cilj Hizb-ul-Mujahideen je priključitev indijsko‑administreiranega Kašmirja Pakistanu.
• Islamizacija: skupina zagovarja uvedbo bolj konzervativnih islamskih vrednot in zakonodaje v regiji.
• Nasprotniki neodvisnosti: Hizb se je v preteklosti v konfliktu spopadal tudi z bolj sekularno oziroma pro‑neodvisnostno usmerjenimi skupinami, kot je bila JKLF.

Organizacija in vodstvo

Hizb-ul-Mujahideen je organiziran kot mreža lokalnih čat in taktičnih enot, pogosto znotraj osrednjih vojaških struktur, ki delujejo v goratem terenu. Skupina je kombinacija lokalnih borcev in tistih, ki so bili usposobljeni ali podprti s čezmejno logistiko. Vodstvene strukture so se skozi leta spreminjale; nekaj ključnih figur je delovalo iz Azad Džamu in Kašmirja ali Pakistana, kar je utrdilo povezave s tamkajšnjimi varnostnimi in obveščevalnimi strukturami.

Taktike, operacije in sredstva

Hizb uporablja širok nabor gerilskih in terorističnih taktik: napadi na indijske varnostne sile, zasledovanje posameznih ciljnih oseb, položeni eksplozivi, zasede in občasno ciljanje civilistov. Poleg neposrednih napadov je skupina uporabljala tudi izsiljevanje, zbiranje "zaščitnin" in socialno‑politični pritisk za vzdrževanje nadzora nad določenimi območji. Financiranje in oskrba z orožjem naj bi vključevala lokalno zbiranje sredstev, donacije iz diaspornih krogov ter po navedbah različnih virov tudi zunanje podpore in prehode čez mejo.

Vpliv na konflikt in družbene posledice

Hizb-ul-Mujahideen je znatno prispeval k militarizaciji kašmirskega konflikta. Njegove dejavnosti so vplivale na:

• povečanje nasilja in vojaških operacij na obeh straneh meje;
• rast varnostnih ukrepov, vključno z razširjeno prisotnostjo indijskih oboroženih sil in posebnimi zakoni;
• povečanje civilnih žrtev, notranje razselitve ter kršitev človekovih pravic, za kar so kritične tako humanitarne organizacije kot lokalno prebivalstvo;
• zaostrovanje indijsko‑pakistanskih odnosov in otežitev mirovnih pobud.

Mednarodna percepcija in odziv

Indijske oblasti Hizb pogosto obravnavajo kot teroristično skupino in so zoper njene člane izvajale obsežne aretacije in vojaške operacije. Mednarodne organizacije in nevladne združbe so kritizirale tako militantne skupine kot tudi varnostne sile zaradi kršitev človekovih pravic. Različne države in forumi so se odzivali različno; nekatere so obsodile nasilje, druge so opozarjale na kompleksnost konflikta in pomen političnega reševanja.

Sodobno stanje in razcep v gibanju

V zadnjem desetletju je moč Hizb-ul-Mujahideena kolikor toliko nihala: občasni upadi aktivnosti so bili zamenjani s periodami manjše vidnosti zaradi indijskih protiterorističnih ukrepov, notranjih razkolov in konkurence drugih oboroženih skupin. Hkrati je prisotna dinamična sprememba v načinu borbe in viri podpore. Organizacija je še vedno faktor v regiji, vendar se je lokalni položaj spreminjal zaradi spremenjene geopolitične slike, varnostnih ukrepov in družbenih pritiskov.

Zaključek

Hizb-ul-Mujahideen ostaja ena od ključnih oboroženih akterk v kašmirskem konfliktu z jasnim ciljem združitve s Pakistanom in agro‑versko usmeritvijo. Njegovo delovanje je vplivalo na stopnjo nasilja, varnostno politiko in življenja civilistov v regiji. Razumevanje vloge skupine zahteva upoštevanje tako notranjih družbenih razmer kot tudi čezmejnih političnih in obveščevalnih povezav, ki povzročajo, da je kašmirski konflikt še naprej kompleksen in težko rešljivi izključno z vojaškimi sredstvi.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Hizb-ul-Mujahideen (HM)?

V: Kaj še želi HM poleg združitve s Pakistanom?

V: Kdaj je bila HM ustanovljena in kdo je bil njen vodja?

V: Ali je Dar po letu 1993 lahko še naprej vodil HM?

V: Zakaj naj bi bila HM ustanovljena?

V: Kdo so bili številni od prvih kadrov Hizba?

V: Od kod deluje Hizb?

Išči po črki