Indo-pakistanska vojna leta 1971
Indo-pakistanska vojna leta 1971 je bil vojaški spopad med Indijo in Pakistanom. Trajala je le 13 dni in velja za eno najkrajših vojn v zgodovini.
Med vojno so se indijske in pakistanske sile borile na vzhodni in zahodni fronti. Vojna se je dejansko končala, ko je vzhodno poveljstvo pakistanskih oboroženih sil 16. decembra 1971 podpisalo listino o predaji (1971). Po kapitulaciji se je Vzhodni Pakistan odcepil kot neodvisna država Bangladeš. Indija je kot vojne ujetnike zajela približno 97 368 Zahodnih Pakistancev, ki so bili v Vzhodnem Pakistanu v času njegove neodvisnosti, med njimi približno 79 700 vojakov pakistanske vojske in paravojaškega osebja ter 12 500 civilistov.
Zahodna in sovjetska vpletenost
Sovjetska zveza je bila na strani Bangladeša in je med vojno podpirala indijsko vojsko in Mukti Bahini. Sovjeti so menili, da bi neodvisnost Bangladeša oslabila položaj njihovih tekmecev - Združenih držav Amerike in Kitajske. ZSSR je Indiji zagotovila, da bo v primeru spopada z Združenimi državami Amerike ali Kitajsko sprejela protiukrepe. To zagotovilo je bilo zapisano v indijsko-sovjetski pogodbi o prijateljstvu, podpisani avgusta 1971.
Združene države so Pakistan podpirale politično in z dobavo. Predsednik Richard Nixon in njegov državni sekretar Henry Kissinger sta se bala sovjetske širitve v južno in jugovzhodno Azijo. Pakistan je bil tesen zaveznik Ljudske republike Kitajske, s katero se je Nixon pogajal o zbližanju. Nixon je nameraval obiskati Kitajsko februarja 1972. Nixon se je bal, da bi indijska invazija v Zahodni Pakistan Sovjetom omogočila nadzor nad regijo. To bi resno spodkopalo svetovni položaj Združenih držav in regionalni položaj nove tihe zaveznice Amerike, Kitajske. Da bi Kitajski dokazal, da so Združene države v dobri veri kot zaveznik, je Nixon Pakistanu poslal vojaške zaloge prek Jordanije in Irana, hkrati pa je Kitajsko spodbudil, naj poveča dobavo orožja Pakistanu. Nixonova administracija tudi ni upoštevala prejetih poročil o "genocidnih" dejavnostih pakistanske vojske v Vzhodnem Pakistanu, predvsem telegram Blood. To je sprožilo obsežne kritike in obsodbe tako v kongresu kot v mednarodnem tisku. Združene države so v Varnostnem svetu ZN predložile resolucijo, ki je Indijo in Pakistan pozvala k prekinitvi ognja in umiku oboroženih sil. Sovjetska zveza je na resolucijo vložila veto. V naslednjih dneh sta Nixon in Kissinger poskušala Indijo prepričati, naj se umakne, vendar jima to ni uspelo.
Predsednik Nixon je od Irana in Jordanije zahteval, naj pošljeta svoja bojna letala F-86, F-104 in F-5 v pomoč Pakistanu.
Ko se je zdel poraz Pakistana v vzhodnem sektorju gotov, je Nixon v Bengalski zaliv poslal bojno skupino letalonosilk pod vodstvom letalonosilke USS Enterprise. Enterprise in njene spremljevalne ladje so prispele na kraj 11. decembra 1971. Po navedbah ruskega dokumentarca je Združeno kraljestvo v zaliv poslalo bojno skupino letalonosilk pod vodstvom letalonosilke HMS Eagle.
Sovjetska mornarica je 6. in 13. decembra iz Vladivostoka poslala dve skupini križark in rušilcev ter podmornico, oboroženo z jedrskimi raketami, ki so od 18. decembra 1971 do 7. januarja 1972 spremljale ameriško projektno skupino 74 v Indijski ocean. Sovjeti so imeli tudi jedrsko podmornico, ki je pomagala odvrniti nevarnost, ki jo je predstavljala projektna skupina USS Enterprise v Indijskem oceanu.
Krvavi telegram
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila indijsko-pakistanska vojna leta 1971?
O: Indo-pakistanska vojna leta 1971 je bil vojaški spopad med Indijo in Pakistanom.
V: Kako dolgo je trajala vojna?
O: Vojna je trajala le 13 dni.
V: Kje so se med vojno borile indijske in pakistanske sile?
O: Indijske in pakistanske sile so se borile na vzhodni in zahodni fronti.
V: Kdaj se je vojna dejansko končala?
O: Vojna se je dejansko končala, ko je vzhodno poveljstvo pakistanskih oboroženih sil 16. decembra 1971 podpisalo listino o predaji (1971).
V: Kaj se je zgodilo po predaji?
O: Po predaji se je Vzhodni Pakistan odcepil kot neodvisna država Bangladeš.
V: Koliko zahodnih Pakistancev je Indija zajela kot vojne ujetnike?
O: Indija je kot vojne ujetnike zajela približno 97 368 Zahodnih Pakistancev, ki so bili v Vzhodnem Pakistanu v času njegove neodvisnosti, vključno z okoli 79 700 vojaki pakistanske vojske in paravojaškega osebja ter 12 500 civilisti.
V: Ali indijsko-pakistanska vojna leta 1971 velja za eno najkrajših vojn v zgodovini?
O: Da, indo-pakistanska vojna leta 1971 velja za eno najkrajših vojn v zgodovini.
