Indo-pakistanska vojna 1971: 13-dnevni konflikt in rojstvo Bangladeša

Indo-pakistanska vojna leta 1971 je bil kratek, a odločilen vojaški spopad med Indijo in Pakistanom, ki je trajal le 13 dni in velja za eno najkrajših klasičnih vojn v sodobni zgodovini. Konflikt je neposredno pripeljal do odcepitve in rojstva države Bangladeš ter pomembno preoblikoval geopolitično razmerje moči v regiji.

Ozadje in vzroki

Vzrok vojne je bil dolgotrajen politični in etnični konflikt med zahodnim delom Pakistana (danes Pakistan) in vzhodnim delom (tedaj Vzhodni Pakistan). Glavni sprožilec je bila volilna zmaga Awami Leage pod vodstvom Šejka Mujibur Rahmana konec leta 1970 in kasnejše zavračanje prenosa oblasti s strani vojaške oblasti v Islamabadu. Marca 1971 je pakistanska vojska začela brutalno operacijo proti bengalskim civilom in aktivistom (Operacija Searchlight), kar je sprožilo množično begunstvo prebivalstva v Indijo.

Potek konflikta

• V prvih mesecih leta 1971 so se v Vzhodnem Pakistanu razvili odporniški boji (Mukti Bahini) proti pakistanski vojski, ki jih je Indija od začetka politično in kasneje tudi vojaško podpirala.
• Po naraščanju napetosti in velikem valu beguncev (od milijonov ljudi) je Pakistan 3. decembra 1971 izvedel zračne napade na indijske zračne baze, na kar je Indija 3. decembra uradno odgovorila in vstopila v odprt vojni spopad.
• Glavni boji so potekali na dveh frontah: v Vzhodnem Pakistanu (danes Bangladeš) ter na zahodni meji Pakistana z Indijo. Indijska vojska in zavezani bengalski borci so hitro napredovali v vzhodnem sektorju.
• Vzhodno poveljstvo pakistanskih oboroženih sil je 16. decembra 1971 podpisalo listino o predaji (1971), kar je pomenilo konec bojev v Vzhodnem Pakistanu in de facto rojstvo države Bangladeš.

Humanitarne posledice in žrtve

Konflikt je povzročil veliko človeško trpljenje. Milijoni prebivalcev Vzhodnega Pakistana so pobegnili v Indijo; natančno število žrtev vojne in spremljajočega nasilja ostaja sporno in predmet različnih ocen. Vojna je privedla tudi do obtožb o vojnih zločinih in množičnih kršitvah človekovih pravic, kar je dolgoročno zaznamovalo odnose v regiji.

Ujetniki in izid

Po kapitulaciji so indijske sile zajele velikop število nasprotnikov:

• Indija je kot vojne ujetnike zajela približno 97 368 Zahodnih Pakistancev, ki so bili v Vzhodnem Pakistanu v času njegove neodvisnosti, med njimi približno 79 700 vojakov pakistanske vojske in paravojaškega osebja ter 12 500 civilistov.

Mednarodni odziv in posledice

Mednarodno je bil konflikt zapleten: Sovjetska zveza je bila bolj nagnjena k podpori Indije, ZDA pa so v času predsednika Nixona pokazale določeno naklonjenost Pakistanu. Kitajska je imela tesne vezi s Pakistanom. Vojna je povzročila pomembne spremembe v regionalnih zavezništvih in vplivih ter prispevala k daljšemu obdobju negotovosti v južni Aziji.

Dolgotrajne posledice

• Rojstvo Bangladeša kot samostojne države – formalna neodvisnost je bila začetek nove nacionalne poti in zahtevnega obdobja obnove.
• Reorganizacija in vojaške ter politične posledice za Pakistan, ki je izgubil vzhodni del države.
• Vpliv na mednarodno diplomacijo in prihodnje dogovore, vključno s pogovori o vrnitvi ujetnikov, priznanju novih meja in bilateralnih sporazumih med Indijo, Pakistanom in Bangladešem.

Indo-pakistanska vojna 1971 ostaja pomemben mejnik v zgodovini Južne Azije — kratek, a intenziven konflikt z dolgoročnimi političnimi, demografskimi in človeškimi posledicami.

Zahodna in sovjetska vpletenost

Sovjetska zveza je bila na strani Bangladeša in je med vojno podpirala indijsko vojsko in Mukti Bahini. Sovjeti so menili, da bi neodvisnost Bangladeša oslabila položaj njihovih tekmecev - Združenih držav Amerike in Kitajske. ZSSR je Indiji zagotovila, da bo v primeru spopada z Združenimi državami Amerike ali Kitajsko sprejela protiukrepe. To zagotovilo je bilo zapisano v indijsko-sovjetski pogodbi o prijateljstvu, podpisani avgusta 1971.

Združene države so Pakistan podpirale politično in z dobavo. Predsednik Richard Nixon in njegov državni sekretar Henry Kissinger sta se bala sovjetske širitve v južno in jugovzhodno Azijo. Pakistan je bil tesen zaveznik Ljudske republike Kitajske, s katero se je Nixon pogajal o zbližanju. Nixon je nameraval obiskati Kitajsko februarja 1972. Nixon se je bal, da bi indijska invazija v Zahodni Pakistan Sovjetom omogočila nadzor nad regijo. To bi resno spodkopalo svetovni položaj Združenih držav in regionalni položaj nove tihe zaveznice Amerike, Kitajske. Da bi Kitajski dokazal, da so Združene države v dobri veri kot zaveznik, je Nixon Pakistanu poslal vojaške zaloge prek Jordanije in Irana, hkrati pa je Kitajsko spodbudil, naj poveča dobavo orožja Pakistanu. Nixonova administracija tudi ni upoštevala prejetih poročil o "genocidnih" dejavnostih pakistanske vojske v Vzhodnem Pakistanu, predvsem telegram Blood. To je sprožilo obsežne kritike in obsodbe tako v kongresu kot v mednarodnem tisku. Združene države so v Varnostnem svetu ZN predložile resolucijo, ki je Indijo in Pakistan pozvala k prekinitvi ognja in umiku oboroženih sil. Sovjetska zveza je na resolucijo vložila veto. V naslednjih dneh sta Nixon in Kissinger poskušala Indijo prepričati, naj se umakne, vendar jima to ni uspelo.

Predsednik Nixon je od Irana in Jordanije zahteval, naj pošljeta svoja bojna letala F-86, F-104 in F-5 v pomoč Pakistanu.

Ko se je zdel poraz Pakistana v vzhodnem sektorju gotov, je Nixon v Bengalski zaliv poslal bojno skupino letalonosilk pod vodstvom letalonosilke USS Enterprise. Enterprise in njene spremljevalne ladje so prispele na kraj 11. decembra 1971. Po navedbah ruskega dokumentarca je Združeno kraljestvo v zaliv poslalo bojno skupino letalonosilk pod vodstvom letalonosilke HMS Eagle.

Sovjetska mornarica je 6. in 13. decembra iz Vladivostoka poslala dve skupini križark in rušilcev ter podmornico, oboroženo z jedrskimi raketami, ki so od 18. decembra 1971 do 7. januarja 1972 spremljale ameriško projektno skupino 74 v Indijski ocean. Sovjeti so imeli tudi jedrsko podmornico, ki je pomagala odvrniti nevarnost, ki jo je predstavljala projektna skupina USS Enterprise v Indijskem oceanu.

Krvavi telegram

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bila indijsko-pakistanska vojna leta 1971?

V: Kako dolgo je trajala vojna?

V: Kje so se med vojno borile indijske in pakistanske sile?

V: Kdaj se je vojna dejansko končala?

V: Kaj se je zgodilo po predaji?

V: Koliko zahodnih Pakistancev je Indija zajela kot vojne ujetnike?

V: Ali indijsko-pakistanska vojna leta 1971 velja za eno najkrajših vojn v zgodovini?

Išči po črki