Ogrevani strel je segrevanje krogel pred izstrelitvijo iz topov na ustni naboj. Namen je zažiganje sovražnikovih vojaških ladij, stavb ali opreme.
Uporaba vročega strela sega več stoletij nazaj. Prenehali so jo uporabljati, ko so lesene vojaške ladje v svetovnih mornaricah zamenjale železne ladje. To je bilo močno orožje proti lesenim vojaškim ladjam, kjer je ogenj vedno predstavljal nevarnost. Zaradi potrebe po posebni peči za segrevanje strel se je uporabljal predvsem na obalnih baterijah in utrdbah.
Uporaba ogrevanega strela z ladje je bila tako nevarna, da je bila v nasprotju s predpisi Kraljeve mornarice. Ameriška ladja USS Constitution je imela nameščeno peč za izstrelke, v kateri je bilo mogoče izstreliti vroče strelivo.
V praksi je šlo za železne krogle, segrete na rdečo ali belo žarečo temperaturo v namenski peči – pogosto imenovani hot-shot furnace oziroma preprosto peč za vroče naboje. Ko je bila krogla dovolj vroča, so jo z dolgimi kleščami ali žlico izvlekli na tovorno mizo in jo previdno ovili s suhim vnetljivim materialom (npr. tkanina, smola, leseni opilki), ki je zagorel ob izstrelitvi ali ob vstopu v tarčo.
Ker so bile peči, orodje in postopki posebni, je bilo segrevanje strel bolj razširjeno v utrdbah in obalnih baterijah, kjer je bila oskrba s pečmi in večji prostor za delo varen. Pri delu so veljala stroga pravila: uporabljali so posebno zaščitno opremo, dolge orodje za natovarjanje in vlažne blazinice (wad), da je vroča krogla ne sprožila eksplozije v cevi ali razpokala topovskega bata. Vroči strel je bil predvsem primeren za gladkocevne topove in kratke razdalje — za učinkovit požig je krogla morala zadeti leseno ogrodje ali jadro in vnesti žar v notranjost.
Nevarnosti in omejitve: uporaba vročega strela je bila izjemno nevarna: previsoka temperatura je lahko oslabljala topovsko cev, vroča krogla se je lahko zataknila in povzročila havarijo ob naslednjem izstrelku, ali pa je lastno plovilo zajel ogenj. Poleg tega so se z razvojem železnih bojnih ladij in pozneje eksplozivnih in vžigalnih granat odločilno zmanjšale taktične prednosti ogrevanih krogel. Uporaba je zato postopoma izginila z uvajanjem oklepnih plovil in riflenega orožja.
Današnji zgodovinski zapisi in muzejske obnovitve obalnih baterij ter ladijskih razstav pogosto prikazujejo delo s pečmi in orodjem za vroči strel, saj ta tehnika dobro ilustrira ranljivost lesenih ladij in značilnosti obleganja v preteklosti. V vojni zgodovini je vroči strel veljal za eno najbolj preprostih, a hkrati nevarnih oblik vnetljivega naboja, ki ga je človeštvo uporabljalo v preteklosti.
