Kalifornija je v ameriški državljanski vojni sodelovala pri pošiljanju zlata na vzhod, rekrutiranju vojakov prostovoljcev, ki so nadomeščali redne vojaške sile na zahodu ZDA, ter vzdrževanju in gradnji številnih taborov in utrdb. Država Kalifornija ni poslala svojih enot na vzhod, vendar je veliko državljanov potovalo na vzhod in se pridružilo vojski Unije. Kalifornijski prostovoljci so izvedli tudi številne operacije proti indijanskim ljudstvom v zvezni državi in na drugih zahodnih ozemljih pacifiškega departmaja in Nove Mehike.

Po zlati mrzlici so Kalifornijo naselili predvsem kmetje, rudarji in poslovneži iz Srednjega zahoda in juga. Od ustanovitve države so v njej prevladovali demokrati. Južnjaški demokrati so bili naklonjeni Konfederaciji držav Amerike, ki se je odcepila, vendar so bili v državi manjšinska skupina. Kalifornijski poslovneži so imeli pomembno vlogo v kalifornijski politiki, saj so obvladovali rudnike, ladijski promet, finance in republikansko stranko. Vendar so bili do krize zaradi odcepitve manjšinska stranka.

Gospodarska pomoč Uniji

Ena najpomembnejših vlog Kalifornije je bila gospodarska: zlato in finančni viri iz zvezne države so pomagali Uniji pri plačilu vojaških izdatkov in prihranili dostop do kapitala. Zlato ni bilo le neposredna pošiljka kovancev in ingotov na vzhod, ampak je tudi podpiralo zavarovanje kreditov, plačilo dobaviteljev in stabilizacijo denarnih tokov, kar je bilo ključno v prvih letih vojne. Pomorski in pristaniški sektor Kalifornije je prav tako zagotavljal ladijske poti, oskrbo in prevoze po pacifiški obali.

Vojaške enote in operacije

Kljub temu, da kalifornijska država ni poslala svojih enot na vzhodno bojišče, je organizirala vrsto prostovoljskih enot, ki so služile predvsem na zahodu. Te enote so zamenjale redne vojaške sile, zagotovile varnost mej, varovale telekomunikacijske in poštne povezave ter spremljale emigrantske in trgovske poti. Pomembna formacija je bila t. i. California Column, ki je pod vodstvom vojaških poveljnikov premagala konfederacijske sile v južnem delu zahoda in zagotovila nadzor nad ozemlji Arizone in Novega Mehika.

Kalifornijski prostovoljci so sodelovali pri različnih manjših bojih in patruljah — na primer pri spopadih, kot je bil pritlikavi spopad pri Picacho Passu v Arizoni, ki ga zgodovina pogosto omenja kot enega najbolj zahodnih vojaških dogodkov državljanske vojne. Prostovoljci so bili tudi aktivni v spopadih in posredovanjih v dolini Owens in drugih območjih, kjer so izbruhnili lokalni konflikti z domorodnimi prebivalci.

Utrdbe, taborišča in varnostna mreža

V Kaliforniji in na zahodu so bile ustanovljene številne utrdbe in taborišča, ki so služile kot garnizoni in logistične postaje. Med bolje znanimi so bile enote in oporišča okoli pristanišč ter ključnih komunikacijskih vozlišč — na primer taborišča in garnizoni v južni in severni Kaliforniji, Fort Yuma in Fort Tejon, ter Drum Barracks (Camp Drum) v okolici Wilmingtona, ki je bil glavno poveljstvo za južno Kalifornijo in pacifiško regijo. Te utrdbe so zagotavljale nadzor nad obalami, reševanje pomorskih in cestnih povezav ter izhodišča za napotitve v notranjost zahoda.

Notranja politika in družbeni vplivi

V državnem političnem prostoru je bila situacija zapletena: med tem ko so bili demokrati zgodovinsko dominantni, so se s prihodom rudarskega bogastva in rastočimi poslovnimi interesi oblikovale različne politične sile. Južnjaški demokrati so imeli simpatije do Konfederacije, vendar niso bili prevladujoča skupina v celotni državi. Nasprotno so republikanski poslovneži, ki so nadzorovali pomembne gospodarske panoge, sčasoma dobili večjo politično težo, še posebej ob izbruhu vojne, ko je bila potrebna tesna povezava med gospodarstvom in vojaškimi potrebami.

Dedščina in pomen

Vloga Kalifornije v državljanski vojni je bila pretežno posredna, vendar strateško pomembna: z zlatom in finančnimi viri je država pripomogla k zmogljivosti Unije, z varovanjem zahodnih meja pa je preprečila morebitne širše konflikte in izgubo ozemelj. Kalifornijski prostovoljci so utrdili nadzor nad južnim zahodom ter prispevali k varnosti prometnih in komunikacijskih poti. Vplivi teh dogodkov so se odrazili v nadaljnjem razvoju zvezne države — tako politično kot gospodarsko — v obdobju po vojni.