Vloga Kalifornije v ameriški državljanski vojni: zlato, prostovoljci, utrdbe
Kalifornija v ameriški državljanski vojni: zlato, prostovoljci in utrdbe – vloga rudarjev, politikov in vojske na zahodu, ki je oblikovala usodo Unije.
Kalifornija je v ameriški državljanski vojni sodelovala pri pošiljanju zlata na vzhod, rekrutiranju vojakov prostovoljcev, ki so nadomeščali redne vojaške sile na zahodu ZDA, ter vzdrževanju in gradnji številnih taborov in utrdb. Država Kalifornija ni poslala svojih enot na vzhod, vendar je veliko državljanov potovalo na vzhod in se pridružilo vojski Unije. Kalifornijski prostovoljci so izvedli tudi številne operacije proti indijanskim ljudstvom v zvezni državi in na drugih zahodnih ozemljih pacifiškega departmaja in Nove Mehike.
Po zlati mrzlici so Kalifornijo naselili predvsem kmetje, rudarji in poslovneži iz Srednjega zahoda in juga. Od ustanovitve države so v njej prevladovali demokrati. Južnjaški demokrati so bili naklonjeni Konfederaciji držav Amerike, ki se je odcepila, vendar so bili v državi manjšinska skupina. Kalifornijski poslovneži so imeli pomembno vlogo v kalifornijski politiki, saj so obvladovali rudnike, ladijski promet, finance in republikansko stranko. Vendar so bili do krize zaradi odcepitve manjšinska stranka.
Gospodarska pomoč Uniji
Ena najpomembnejših vlog Kalifornije je bila gospodarska: zlato in finančni viri iz zvezne države so pomagali Uniji pri plačilu vojaških izdatkov in prihranili dostop do kapitala. Zlato ni bilo le neposredna pošiljka kovancev in ingotov na vzhod, ampak je tudi podpiralo zavarovanje kreditov, plačilo dobaviteljev in stabilizacijo denarnih tokov, kar je bilo ključno v prvih letih vojne. Pomorski in pristaniški sektor Kalifornije je prav tako zagotavljal ladijske poti, oskrbo in prevoze po pacifiški obali.
Vojaške enote in operacije
Kljub temu, da kalifornijska država ni poslala svojih enot na vzhodno bojišče, je organizirala vrsto prostovoljskih enot, ki so služile predvsem na zahodu. Te enote so zamenjale redne vojaške sile, zagotovile varnost mej, varovale telekomunikacijske in poštne povezave ter spremljale emigrantske in trgovske poti. Pomembna formacija je bila t. i. California Column, ki je pod vodstvom vojaških poveljnikov premagala konfederacijske sile v južnem delu zahoda in zagotovila nadzor nad ozemlji Arizone in Novega Mehika.
Kalifornijski prostovoljci so sodelovali pri različnih manjših bojih in patruljah — na primer pri spopadih, kot je bil pritlikavi spopad pri Picacho Passu v Arizoni, ki ga zgodovina pogosto omenja kot enega najbolj zahodnih vojaških dogodkov državljanske vojne. Prostovoljci so bili tudi aktivni v spopadih in posredovanjih v dolini Owens in drugih območjih, kjer so izbruhnili lokalni konflikti z domorodnimi prebivalci.
Utrdbe, taborišča in varnostna mreža
V Kaliforniji in na zahodu so bile ustanovljene številne utrdbe in taborišča, ki so služile kot garnizoni in logistične postaje. Med bolje znanimi so bile enote in oporišča okoli pristanišč ter ključnih komunikacijskih vozlišč — na primer taborišča in garnizoni v južni in severni Kaliforniji, Fort Yuma in Fort Tejon, ter Drum Barracks (Camp Drum) v okolici Wilmingtona, ki je bil glavno poveljstvo za južno Kalifornijo in pacifiško regijo. Te utrdbe so zagotavljale nadzor nad obalami, reševanje pomorskih in cestnih povezav ter izhodišča za napotitve v notranjost zahoda.
Notranja politika in družbeni vplivi
V državnem političnem prostoru je bila situacija zapletena: med tem ko so bili demokrati zgodovinsko dominantni, so se s prihodom rudarskega bogastva in rastočimi poslovnimi interesi oblikovale različne politične sile. Južnjaški demokrati so imeli simpatije do Konfederacije, vendar niso bili prevladujoča skupina v celotni državi. Nasprotno so republikanski poslovneži, ki so nadzorovali pomembne gospodarske panoge, sčasoma dobili večjo politično težo, še posebej ob izbruhu vojne, ko je bila potrebna tesna povezava med gospodarstvom in vojaškimi potrebami.
Dedščina in pomen
Vloga Kalifornije v državljanski vojni je bila pretežno posredna, vendar strateško pomembna: z zlatom in finančnimi viri je država pripomogla k zmogljivosti Unije, z varovanjem zahodnih meja pa je preprečila morebitne širše konflikte in izgubo ozemelj. Kalifornijski prostovoljci so utrdili nadzor nad južnim zahodom ter prispevali k varnosti prometnih in komunikacijskih poti. Vplivi teh dogodkov so se odrazili v nadaljnjem razvoju zvezne države — tako politično kot gospodarsko — v obdobju po vojni.
Od ustanovitve države do državljanske vojne
Ko je bila Kalifornija s kompromisom iz leta 1850 sprejeta kot država, so se Kalifornijci že odločili, da bo svobodna država. Na ustavni konvenciji leta 1849 so soglasno odpravili suženjstvo. Zato so južnjaki v kongresu leta 1850 glasovali proti sprejetju, medtem ko so severnjaki uveljavljali sprejem, pri čemer so opozarjali na 93 000 prebivalcev in veliko bogastvo zlata. Severna Kalifornija, v kateri so prevladovale rudarske, ladijske in trgovske elite iz San Francisca, je bila naklonjena temu, da postane država. Na predsedniških volitvah v ZDA leta 1856 je Kalifornija svoje elektorske glasove namenila zmagovalcu Jamesu Buchananu.
Poskusi odcepitve južne Kalifornije
Po sprejetju Kalifornije v Unijo so Kalifornijci in južnjaki, ki so bili naklonjeni suženjstvu, v redko poseljenem južnem delu Kalifornije v petdesetih letih 19. stoletja trikrat poskušali doseči samostojno državo ali ozemeljski status. Zadnji poskus, zakon Pico iz leta 1859, je sprejel kalifornijski državni zakonodajalec. Podpisal ga je državni guverner John B. Weller, volivci v predlaganem ozemlju Kolorado pa so ga z veliko večino potrdili. Predlog je bil poslan v Washington, kjer ga je močno zagovarjal senator Milton Latham. Vendar zaradi krize zaradi odcepitve po izvolitvi Abrahama Lincolna leta 1860 predlog ni bil nikoli izglasovan.
Leta 1860 je Lincoln dobil 38.733 glasov volivcev, kar je bilo le 32 % vseh glasov. Vendar je bilo to dovolj, da je osvojil vse štiri kalifornijske elektorske glasove.
Vpoklicani prostovoljci iz Kalifornije
24. julija 1861 je vojni minister pozval guvernerja Kalifornije, naj naroči prostovoljce za varovanje kopenske poštne poti od Carson Cityja do Salt Lake Cityja. Varovali naj bi tudi trdnjavo Laramie. Prvotni poziv je bil za pet konjeniških čet in en pehotni polk. Dne 14. avgusta so zaprosili še za štiri polke pehote in en polk konjenice. Poročali naj bi generalu Edwinu Vose Sumnerju. Ti prostovoljci so nadomestili redne enote, ki so bile pred koncem leta 1861 premeščene na vzhod. Kalifornija se je morala med državljansko vojno zaščititi z lastno delovno silo.
Boj za Kalifornijo
Tako Unija kot Konfederacija sta želeli kalifornijsko zlato. Ulysses S. Grant je nekoč dejal: "Ne vem, kaj bi počeli v tej veliki nacionalni sili, če ne bi bilo zlata iz Kalifornije." Konfederati so potrebovali tudi pristanišča, ki jih mornarica Unije ni blokirala. Če bi jim uspelo pridobiti nadzor nad južno Kalifornijo, bi dobili pristanišča, ki so jih nujno potrebovali. V južni Kaliforniji so živeli številni južnjaki, ki so se v času zlate mrzlice preselili v Kalifornijo. Čeprav so bili v manjšini, so želeli, da se Južna Kalifornija odcepi od Unije in se pridruži konfederacijskim državam. Severna Kalifornija je bila takrat zelo naklonjena Uniji. V južni Kaliforniji so bile organizirane številne skupine, ki so podpirale konfederacijo. Med njimi so bile tudi Losangeleške konjeniške puške in poglavja Vitezov zlatega kroga, tajne organizacije, ki je podpirala suženjstvo.
Prounijske državne milice in sile Unije so v Kaliforniji uporabljale številne utrdbe in tabore. Eden najbolj znanih je otok Alcatraz. Preden je postal zvezni zapor, je bilo na njem taborišče za vojne ujetnike konfederacije. Zadnja vojaška utrdba, ki še stoji, je vojašnica Drum. Bila je sedež vojske Unije v južni Kaliforniji in na ozemlju Arizone.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšno vlogo je imela Kalifornija v ameriški državljanski vojni?
O: Kalifornija je sodelovala pri pošiljanju zlata na vzhod, rekrutiranju vojakov prostovoljcev, ki so nadomestili redne vojaške sile na zahodu Združenih držav, ter pri vzdrževanju in gradnji številnih taborišč in utrdb. Država Kalifornija ni poslala svojih enot na vzhod, vendar je veliko državljanov potovalo na vzhod in se pridružilo vojski Unije. Kalifornijski prostovoljci so izvedli tudi številne operacije proti indijanskim ljudstvom v zvezni državi in na drugih zahodnih ozemljih.
V: Kdo je predvsem naseljeval Kalifornijo po zlati mrzlici?
O: Po zlati mrzlici so Kalifornijo naseljevali predvsem kmetje, rudarji in poslovneži iz Srednjega zahoda in juga.
V: Katera politična stranka je prevladovala v Kaliforniji od njene ustanovitve?
O: Od ustanovitve države so v njej prevladovali demokrati.
V: Kako so bili južnjaški demokrati naklonjeni odcepitvi?
O: Južni demokrati so bili naklonjeni Konfederaciji držav Amerike, ki se je odcepila, vendar so bili v državi manjšinska skupina.
V: Kakšno vlogo so imeli kalifornijski poslovneži v politiki?
O: Kalifornijski poslovneži so imeli pomembno vlogo v kalifornijski politiki, saj so nadzorovali rudnike, ladijski promet, finance in republikansko stranko. Vendar so bili do odcepitvene krize manjšinska stranka.
V: Kako so se Kalifornijci odzvali na odcepitveno krizo?
O: Med odcepitveno krizo so kalifornijski poslovneži povečali svoj nadzor nad rudniki, prevozništvom, financami in republikansko stranko, zaradi česar so bili nekaj časa večinska stranka.
Iskati