Britanci (Britoni) — keltsko ljudstvo Velike Britanije: zgodovina in izselitve

Britanci (imenovani tudi Britoni) so bili prebivalci, ki so govorili keltski jezik, znan kot britonščina. Naseljevali so območje, ki danes obsega večino Velike Britanije, in so igrali osrednjo vlogo v zgodovini tega prostora v obdobjih železne dobe, rimske vladavine in v subrimskem (postrimskem) času po odhodu Rimljanov.

Izvor in kultura

Britanci so izvirali iz keltskih skupin, ki so se v času železne dobe razvile na otoku. Njihova družbena struktura je temeljila na plemenskih enotah z vodji (kralji ali šefi), značilne so bile utrjene naselbine (hillforti), obrt, kovinarstvo in razvita materialna kultura z elementi, značilnimi za keltsko umetnost.

Rimsko obdobje

Po rimski osvojitvi južnega dela otoka so se delno romanizirali: nastajala so mesta, ceste, vile in trgovske vezi. Hkrati je obstajalo močno lokalno keltsko prebivalstvo in plemenske strukture, ki so v različni meri sodelovale z Rimljani ali se jim upirale. Rimska prisotnost je prinesla gospodarske spremembe, nove administrativne oblike in kulturne vplive, vendar ni izbrisala lokalne britonske identitete.

Subrimsko obdobje in anglosakonski prihod

Po umiku Rimljanov se je v 5. in 6. stoletju začelo obdobje, ki ga zgodovinarji imenujejo subrimsko. V tem času so proti vzhodu in jugu otoka prihajali ljudje, ki jih danes imenujemo Anglosaksonci. Njihov priseljenski pritisk, vojaške zmogljivosti in naseljevanje sta povzročila večje spremembe: mnogi Britanci so se asimilirali v novo anglosaksonsko kulturo in postali predniki današnjih Angležev, drugi pa so se umaknili ali utrdili v zahodnih in severnih predelih.

Umiki in izselitve

• Del britonskega prebivalstva se je umaknil v hribovite in manj dostopne predele, zlasti v Wales ter v Cornwall, kjer so keltske tradicije in jezik dlje časa preživeli.
• V severu so nastale britonske kraljevine v delu današnje južne Škotske in severne Anglije (npr. Rheged, Strathclyde), ki so ohranjale britonsko kulturo v obdobju zgodnjega srednjega veka.
• Pomemben del prebivalstva je zapustil otok in odšel čez Rokavski preliv v današnjo Francijo, kjer se je naselil v pokrajini, ki je postala znana kot Bretanjo. Govori te skupine so kasneje razvile bretonski jezik, bližnjo sorodnico britonščine.

Jezik in nasledstvo

Britonščina je bila del zahodnokeltske veje in je dala izhodišče sodobnim keltskim jezikom na obeh straneh Rokavskega preliva: valižanščini, korniščini in bretónščini. V nekaterih krajih je britonski jezik postopoma izginil zaradi anglosaksonskega širjenja, drugod pa je preživel in se kasneje transformiral v lokalne oblike. V sodobnem času potekajo prizadevanja za oživitev korniščine, medtem ko valižanščina ostaja živa in močno prisotna v Walesu.

Viri in raziskave

Za razumevanje britonske zgodovine uporabljamo arheološke najdbe (naselbinski ostanki, predmetje, grobišča), pisne vire iz antike in zgodnjega srednjega veka (npr. Gildas, Bede) ter novejše interdisciplinarne raziskave, ki vključujejo jezikoslovje in genetske študije. Te metode kažejo, da je bila prehodna doba kompleksna: ni šlo le za popolno zamenjavo prebivalstva, temveč za mešanico asimilacije, migracij in preživetja lokalnih skupnosti.

Sodobni pomen

Dediščina Britancev se kaže v sodobnih keltskih kulturah Velike Britanije in Bretanje, v jezikih, folklori, legendah (vključno z elementi, povezanimi z arturijanskimi pripovedmi) ter v arheoloških spomenikih po vsej Britaniji. Razumevanje britonske preteklosti pomaga pojasniti etnografske in jezikovne razlike, ki so danes vidne med Walesom, Cornwallom, Škotsko in Anglijo.

Ime

Okoli leta 330 pred našim štetjem je grški raziskovalec Piteas začel potovanje, na katerem je odkril Britansko otočje. Leta 326 pr. n. št. je pristal in dal otoku ime Prettanike ali Brettainiai. Ime je postalo Britanija.

Ko so Rimljani leta 43 n. št. osvojili Britanijo, so tamkajšnje prebivalce poimenovali Brittanni (tudi Britanni). Zavedali so se tudi njihove plemenske identitete. Rimljani so v svojih zgodovinah o njih zapisali, da so "ljudstvo, ki ga nadlegujejo gostitelji, ki sprejema politične izgnance, ki se upira in ki je med oddaljenimi ljudstvi sveta". Menihi, ki so pisali v 4. in 5. stoletju, so jih prav tako imenovali Britanci. Nekateri so uporabljali izraz Britto.

Anglosaksonska kronika vsebuje poročilo o deželi in prebivalcih Britanije. ""Otok Britanija je dolg osemsto milj in širok dvesto milj, na njem pa živi pet ljudstev: Angleži, Brito-velzijci, Škoti, Pikti in knjižni latinci."

Valižanski učenjak John Rhys je prvi uporabil izraza britonski in britonski. Za prebivalce Walesa ter Valižanov iz Cumbrije in Cornwalla je želel uporabiti bolj specifične izraze kot samo besedo Britanci.

6. stoletje Britanci so se pomikali proti zahodu

Keltska plemena

Od železne dobe naprej se je ozemlje, na katerem so živeli keltski Britanci, precej spremenilo. Najprej je bilo razdeljeno med različna keltska plemena. Pred prihodom Rimljanov so zasedali večino današnje Anglije.

Osrednji

• Brigante - nadzorovali so večino severne Anglije.
• The Carvetii - Nahaja se na območju Solwayske ravnine severno od Hadrijanovega zidu.
• Corieltauvi - Živeli so na območju današnjega East Midlandsa.
• Cornovii - živeli so na območju današnjega West Midlandsa.
• Pariziji - zasedli območje današnjega vzhodnega Yorkshira.

Jugovzhodna

• Atrebati - naseljevali današnji Zahodni Sussex ter dele Hampshira in Surreyja.
• The Belgae - Bili so v grofiji Hampshire in njeni okolici.
• Cantiaci - živeli so v sodobni grofiji Kent s središčem v Canterburyju.
• Catuvellauni - naseljevali so se na območju, ki je pozneje postalo Hertfordshire, Bedfordshire in Cambridgeshire.
• Durotrigi - zasedali so kasnejše območje Dorseta in zahodnega Hampshira.
• Dumnoniji - živeli so na poznejših območjih Cornwalla in Devonshira
• Trinovanci - nadzorujejo Essex ter dele Hertfordshira in Middlesexa.
• Iceniji - živeli so na območju kasnejšega Norfolka, Suffolka, Cambridgeshira in Huntingdonshira
• Regnenses - zasedali so današnji Sussex in Surrey.

Zahodni

• Damoniji - zasedali so današnji Cornwall in Devonshire.
• Deceangli - njihovo ozemlje je obsegalo severovzhodni Wales.
• Demeti - dali so ime Dyfedu; naseljevali so tudi današnji Pembrokeshire in Carmarthenshire.
• Dobunni - njihovo ozemlje je obsegalo severni Somerset, Bristol in Gloucestershire.
• Gangani - zasedali so večji del severozahodnega Walesa.
• Ordoviči - živeli so v severnem Walesu in Angleseyju
• Siluri - njihovo ozemlje je vključevalo današnji Monmouthshire, Breconshire in Glamorganshire.

Keltska plemena v predrimski Britaniji.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo so bili Britanci?

V: Kje so živeli?

V: Kaj se je z njimi zgodilo po prihodu Anglosaksov?

V: Kakšen jezik so govorili?

V: Kaj je Armorika?

V: Kdaj so živeli v Veliki Britaniji?

Išči po črki