Padec človeka (izvirni greh): pomen v Genezi in krščanstvu

Judovstvo, krščanstvo in islam verjamejo, da je zgodba o padcu resnica, vendar jo vsak razlaga drugače.

Islam

Islam pravi, da je bil padec le zgodovinski dogodek in nikakor ni spremenil človeške narave. Pravi, da sta bila Adam in njegova žena vržena iz rajskega vrta ter prisiljena delati in trpeti, ker je Adam jedel z drevesa spoznanja. Toda Bog je drugim, ki so mu bili še vedno zvesti, vseeno dal priložnost, da pridejo v nebesa.

Judovstvo

Po judovskem izročilu sta se Adam in Eva svobodno uprla prvi Božji zapovedi. Prva Božja zapoved je bila, da ne smeta jesti s sadov drevesa spoznanja v rajskem vrtu. Adam in Eva sta jedla sadeže tega drevesa in morala plačati ceno. Vržena sta bila iz rajskega vrta, ki se imenuje raj, in morala sta trpeti in delati, da sta preživela. Adam in Eva sta postala tudi "podobna Bogu", ko sta pojedla sadež z drevesa. Dobila sta dar znanja, modrosti in samozavedanja - stvari, ki ljudi ločijo od živali. Judovstvo uči, da je bilo uživanje sadja neposlušnost, vendar ne greh. V nasprotju s krščanstvom judovstvo uči, da greha ni mogoče podedovati in da ljudje ne podedujejo izvirnega greha. Če je bil storjen greh, lahko molimo neposredno k Bogu in ga prosimo za odpuščanje, in če je greh prizadel drugo osebo, lahko prosimo za odpuščanje tudi njo. Judovstvo pravi, da lahko vsak človek pride v nebesa in se še enkrat približa Bogu. Za vstop v nebesa ni treba biti Jud.

Judovstvo uči te stvari o padcu:

• Bog ljubi vse ljudi.
• Ljudje so v osnovi dobri.
• Ljudje morajo dobro uporabljati Božje darove. Božji darovi so:
• Življenje na Zemlji
• Svobodna volja
• Znanje
• Samozavedanje
• Človeške vrline
• Judje morajo še posebej paziti, da te darove dobro uporabijo.
• Judje morajo biti ljubeče zvesti Bogu. To pomeni, da morajo zvesto nositi breme, ki izhaja iz poznavanja judovstva, in z veseljem ubogati Boga.

Krščanstvo

Kristjani na splošno verjamejo, da se vsi, ki so povezani z Adamom, rodijo z grehom in nikoli ne bodo prišli v nebesa. Jezus, ki je bil z Adamom v sorodu le prek Jezusove matere, ni imel greha in je umrl, da bi odstranil grehe tistih, ki verujejo vanj. Verjamejo, da je vsakdo, ki je verjel v Jezusa Kristusa, dobil "drugo priložnost", da se vrne v nebesa, kar je prikazano v evangeliju apostola Janeza: "...Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi vsak, ki vanj veruje, ne bil izgubljen, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16, ERV) Različne vrste krščanstva nekoliko drugače gledajo na padec in odrešitev po Jezusu. Različne poglede si lahko ogledate v nadaljevanju.

Katolištvo

Katolištvo verjame, da se ljudje rodijo grešni, vendar imajo svobodno voljo, zato se lahko očistijo greha in pridejo v nebesa, ko jih Božja milost spremeni tako, da si to želijo; brez te "prve milosti" grešni ljudje ne želijo "iti v nebesa".

Kalvinizem in puritanizem

Kalvinisti verjamejo, da Bog izbere ljudi, ki bodo šli v nebesa, in tiste, ki ne. Ljudje nimajo izbire v "duhovnih zadevah".

Puritanci so šli še korak dlje. Puritanci so trdili, da ljudje ne morejo storiti ničesar, da bi prišli v nebesa. Rekli so, da ne glede na to, kako dober je človek, če ga Bog ob rojstvu ni izbral, ne bo šel v nebesa. Vendar pa je človek lahko izgubil pravico do vstopa v nebesa, če je bil slab.

Protestanti verjamejo, da je Jezus, ko se je žrtvoval, za vedno osvobodil človeka greha. Drugi verjamejo, da je bil človek, ko se je Jezus žrtvoval, osvobojen greha, vendar ni bilo gotovo, da bo še vedno prišel v nebesa.

Liberalno krščanstvo

Nekateri kristjani pravijo, da se zgodba o padcu iz 1. Mojzesove knjige nikoli ni zgodila, ampak je le mit ali zgodba, ki so jo Izraelci uporabili, da bi pokazali, da je odnos, ki ga je imel človek z Bogom, izginil.

Ta pogled je dokaj nevtralen do zgodovine. Pravi, da so svetopisemske zgodbe o tem, da je človek v rajskem vrtu propadel in se je moral rešiti, razlage globljih duhovnih resnic. Nekateri pravijo tudi, da je bil Jezus Kristus Bog, ki je skušal začeti nov odnos s človekom.

Vzhodnopravoslavni

Vzhodno pravoslavje verjame, da sin ni kriv za grehe svojega očeta (torej greh ni prenesen od Adama). Verjamejo, da so moški in ženske zaradi sveta, ki jih obdaja, prisiljeni grešiti in da se morajo temu upreti, če želijo priti v nebesa. Še vedno pa verjamejo, da je Adam povzročil, da se je moralo vse človeštvo za to potruditi. Poudarek na svobodni volji je velik: tudi grešni ljudje so lahko odrešeni zaradi sinergije z Božjo milostjo.

Pelagijanstvo

Pelagijanstvo pravi, da se ljudje lahko svobodno odločajo za dobre ali slabe odločitve brez Božje pomoči in da se ljudje ne rodijo z Adamovim grehom.

Mormonizem

Mormonizem verjame, da je bil padec del načrta, ki si ga je Bog zamislil, da bi njegovi otroci lahko prišli v nebesa.

Mormoni pravijo, da ko je Adam jedel od drevesa spoznanja, to ni bilo narobe, ampak je šlo le za "napredovanje", kot če bi z enega dobrega delovnega mesta prešel na drugo, manj dobro delovno mesto. Korak navzdol, vendar v smeri napredka. Mormoni imenujejo padec prestopek. Za mormone je greh dejanje, ki je v nasprotju z znano Božjo voljo, in to prostovoljno in s polnim zavedanjem. Transgresija pa je po drugi strani kršitev zakona ali pravila. Za mormone so torej vsi grehi (zavestna neposlušnost) prestopki, niso pa vsi prestopki (kršitve) grehi. Ker Adam pred uživanjem prepovedanega sadeža ni imel znanja o dobrem in zlem, je bilo njegovo dejanje prestopek zakona in ne greh proti zakonu. Pred zaužitjem sadeža Adam ni mogel nikoli umreti. Ker ni mogel nikoli umreti, tudi ni mogel iti v nebesa. Zaradi uživanja sadeža je Adam lahko umrl, tako da je pozneje lahko šel v nebesa. Prav tako je omogočilo, da sta Adam in Eva lahko imela otroke, tako da bi vsi imeli možnost živeti, umreti in iti v nebesa. Mormoni pravijo, da lahko oseba, ki sledi načrtu odrešitve, gre v nebesa. Mormoni verjamejo, da:

• Ljudje bodo kaznovani za svoje grehe in ne za Adamov prestopek.
• Zaradi Kristusove sprave se lahko vse človeštvo reši s poslušnostjo zakonom in odredbam evangelija.
• Prva načela in zakramenti evangelija so:
1. Vera v Gospoda Jezusa Kristusa
2. Kesanje
3. Krst s potopitvijo za odpuščanje grehov
4. Polaganje rok za dar Svetega Duha.

Cerkev poenotenja

Cerkev poenotenja verjame, da sta imela Adam in Eva spolne odnose, preden sta bila poročena, zato so ju vrgli iz rajskega vrta. Verjamejo, da lahko obred blagoslova "opere" ta greh.

Cerkev edinosti

Cerkev Edinosti verjame, da ima "padec človeka" pomemben pomen, vendar ni pravi zgodovinski dogodek.

unitaristični univerzalizem

Uniterijski univerzalisti verjamejo, da so ljudje po naravi dobri in da je njihov najdragocenejši dar, svobodna volja, tisti, ki jim omogoča, da včasih ravnajo napačno, in ne predestinacija ali zunanja skušnjava. Padec je zgodba, metafora, alegorija in ne zgodovina.

Philip Pullman je napisal serijo His Dark Materials in v knjigi pravi, da je bil Padec dobra stvar. Takrat so ljudje postali svobodni, da bi se učili. Pullman meni, da ni vredno biti nedolžen, če je cena za to, da ne poznaš resnice.

C. S. Lewis je napisal knjigo z naslovom Perelandra, v kateri sta Adam in Eva živela na planetu Venera in ne v klasičnem rajskem vrtu.

Albert Camus je napisal knjigo z naslovom Padec, v kateri moški v baru v Amsterdamu, imenovanem Mexico City, drugemu moškemu pripoveduje, zakaj ni hotel rešiti moškega, ki se je hotel ubiti s skokom z mostu v kanal.

V mangi (ali stripu) Neon Genesis Evangelion se pogosto govori o padcu, na koncu pa se opravi poskus očiščenja Adamovega greha in začne se nova geneza.

• Rajski vrt