Edwards proti Aguillardu (1987): odločitev Vrhovnega sodišča ZDA o kreacionizmu

Edwards proti Aguillardu je bil primer Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike iz leta 1987, v katerem je bilo rečeno, da kreacionizem ni znanost. Vrhovno sodišče je reklo, da gre za religijo in da ga ni mogoče poučevati v ameriških šolah, ker ustava Združenih držav Amerike (sklop pravil, ki jih morajo upoštevati vse ameriške vlade) vladi ne dovoljuje, da bi podpirala eno religijo bolj kot druge, zato šole, ki jih vodi vlada, ne morejo poučevati religije kot resnične. To pravilo je znano kot klavzula o ustanovitvi.

Osnovne dejstva primera

Primer Edwards v. Aguillard (482 U.S. 578, 1987) je obravnaval zakonski predpis v Louisiani, ki je zahteval, da javne šole, kadar poučujejo evolucijo, dajo učencem tudi "uravnoteženo obravnavo teorije kreacije" — torej poučevanje t. i. creation science. Izzivalci zakona so trdili, da gre za zaščito svobode izbora informacij in za spodbujanje akademske svobode; nasprotniki pa so zatrjevali, da je namen zakona verski in da predstavlja kršitev prvega amandmaja k ustavi, ki prepoveduje vsiljevanje ali spodbujanje religije s strani države.

Odločitev in utemeljitev sodišča

Vrhovno sodišče je odločilo z večino, da je zakon neustaven, ker krši klavzulo o ustanovitvi. Sodišče je uporabilo t. i. Lemonov test (iz primera Lemon v. Kurtzman), ki zahteva tri pogoje za dopustnost ukrepov, povezanih z religijo:

• ukrep mora imeti sekularni (svetovni) namen,
• glavni učinek ne sme biti spodbujanje ali zaviranje religije,
• ukrep ne sme ustvarjati prevelikega vpletanja države v verske zadeve.

Sodišče je presodilo, da zakon ne izpolnjuje prvega pogoja — njegov primarni namen je bil po naravi verski, kar se je kazalo v zakonodajni zgodovini in javnih izjavah podpornikov. Poleg tega je sodišče ugotovilo, da je "kreacionizem" kot predstavljen v zakonu bolj teološko kot znanstveno stališče: ni bil ne preverljiv, ne podvržen objavam in strokovni presoji ter ni imel ustreznih znanstvenih metod, ki bi ga ločile od religioznega prepričanja.

Glavni posledici

• Odločitev je utrdila pravilo, da javne šole ne smejo zahtevati ali izvajati poučevanja kreacionizma kot znanstvene alternative evoluciji.
• Po tej sodbi so nekateri zagovorniki verskih poučevanj v šolah prešli na nove pristope — npr. poskuse učenja o "inteligentnem načrtu" ali sprejemanje zakonov o »akademski svobodi« — vendar so tudi kasnejše sodbe (na primer Kitzmiller v. Dover iz leta 2005 v zvezi z inteligentnim načrtom) pokazale, da so takšni poskusi pogosto še vedno v nasprotju z ustavo, če je njihov namen verski.

Pomembnost za ločitev cerkve in države

Edwards proti Aguillardu je pomemben precedens v ameriškem pravnem sistemu, ker jasno povezuje javno šolsko politiko glede izobraževanja z ustavno zaščito pred verskim favoritizmom. Primer poudarja razlikovanje med znanstveno teorijo, ki temelji na preskušljivih in ponovljivih metodah, ter verskimi prepričanji, ki sodijo v sfero vere in zasebnega prepričanja. Odločitev je zato vplivala na vse nadaljnje razprave o tem, kaj lahko javne šole učijo v predmetih, kot je biologija.

Pravdni izid

Vrhovno sodišče je v tem primeru sprejelo odločitev v korist tožnikov, s tem pa okrepilo prakso preprečevanja vladne podpore določenim religijam. Odločitev je imela širok vpliv na državno in lokalno politiko glede kurikula v javnih šolah in je ostala pogosto citiran primer v primerih, ki se tičejo meje med religijo in državo.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bil primer Edwards proti Aguillardu?

V: Kaj je vrhovno sodišče odločilo o kreacionizmu?

V: Zakaj se kreacionizem ne bi smel poučevati v ameriških šolah?

V: Kaj je klavzula o ustanovitvi?

V: Ali klavzula o ustanovitvi dovoljuje šolam, da poučujejo vero kot predmet?

V: Kakšen je namen ustave Združenih držav?

V: Kakšen je pomen zadeve Edwards proti Aguillardu?

Išči po črki