Ununennium ali element 119 je kemični element, za zdaj s sistematičnim začasnim imenom in simbolom Uue v periodnem sistemu. Imena ununennium in Uue so nadomestni poimenovanji, ki jih je določil IUPAC, dokler ne bo odkritje potrjeno in predlagano stalno ime. Ununennium je najmanjše atomsko število, ki ga znanost še ni ustvarila v trikrat potrjeni formi; njegove eksperimentalne lastnosti zato niso znane, so pa obsežno napovedane s teorijo in računi.
Elektronska konfiguracija in položaj v periodnem sistemu: Zaradi svojega mesta v periodnem sistemu naj bi spadal v skupino alkalijskih kovin in imel približno atomsko konfiguracijo s posameznim valentnim elektronom v zunanji s-orbitali (pričakovano približno [Og] 8s1). Vplivi relativistične narave elektronov pri tako velikem jedru pa lahko povzročijo znatna odstopanja od težnje, zato se napoveduje, da se lahko nekatera kemijska in fizikalna lastnosti razlikujejo od preprostega nadaljevanja vrste litij → natrij → kalij → ...
Fizikalne in kemijske napovedi: Napovedi (temeljene na kvantni in relativistični kemiji) kažejo, da bodo vsi izotopi verjetno močno radioaktivni, z zelo kratkimi polnimi življenji (v veliki meri mikrosekunde do sekund, odvisno od izotopa) in da bo najstabilnejši oksidacijski stadij verjetno +1, značilen za alkalne kovine. Kljub temu lahko zaradi relativističnih učinkov Ununennium izkaže manjšo reaktivnost kot težki kolegi cezij in francij, zato bi se v nekaterih lastnostih lahko bolj obnašal podobno litiju, natriju ali kaliju ali pa podobno kot rubidiju. Predvideva se, da bo kovinski in verjetno trden pri sobni temperaturi, vendar so taka sklepanja zelo negotova.
Sinteza in eksperimentalni izzivi: Poskusi izdelave elementa 119 temeljijo na fuzijskih reakcijah težkih ionov (»hot fusion« ali »cold fusion«), kjer se tarča iz aktinidnega elementa bombardira s pospešenimi jedri srednje mase. Pogosti problemi so majhne prečne površine reakcije (izjemno majhni donosi), izjemno kratki časi razpada nastalih jeder in omejena razpoložljivost ustreznih tarčnih izotopov. Ameriške, nemške in ruske ekipe so že večkrat izvedle poskuse sinteze elementa 119, vendar doslej brez potrjene opazitve. Laboratoriji, kot so GSI (Darmstadt), JINR (Dubna) in RIKEN (Japonska), so izrazili zanimanje in načrtovali nadaljnje eksperimente; japonske in ruske ekipe so v različnih obdobjih napovedovale poskuse v letih 2019 in 2020, čeprav rezultati še niso potrdili trajne izdelave elementa.
Izotopi in razpadi: Če bi element 119 kdaj sintetizirali, bi se identifikacija opirala na zaznavanje njegovih naknadnih razpadnih verig, ki se povezujejo s že znanimi jedri. Ocenjuje se, da bodo prevladovali načini razpada alfa-razpad in spontana cepitev. Zaradi kratkih časov življenja bi bile kemijske študije omejene na poskuse z enojnimi atomi in hitrim kemičnim zajemom.
Ime in morebitna uporaba: Po potrditvi odkritja bodo imeli odkritelji pravico predlagati stalno ime in simbol; šele takrat bo Ununennium izgubil začasno sistematično oznako Uue. Čeprav so napovedi o njegovih lastnostih znanstveno zanimive, bodo praktične uporabe elementa 119 verjetno omejene na temeljne raziskave zaradi izjemne redkosti in radioaktivnosti.
Sklep: Ununennium ostaja v veliki meri teoretičen predmet; napovedi kažejo na lastnosti, ki so v nekaterih pogledih skladne z alkalnimi kovinami, vendar s pomembnimi odstopanji zaradi relativističnih učinkov. Nadaljnji napredki v proizvodnji tarčnih izotopov, izboljšanju detekcijske občutljivosti in večje število poskusov v vodilnih jedrskih laboratorijih bodo odločilni za morebitno potrditev obstoja tega elementa.